Vpliv organskega in mineralnega gnojila na vsebnost primarnih in sekundarnih metabolitov v plodovih paprike (Capsicum annuum L.)Perko, Tina (Avtor)
Kacjan Maršić, Nina (Mentor)
Mikulič Petkovšek, Maja (Komentor)
paprikaCapsicum annuum L.gnojenjemineralna gnojilaorganska gnojilaprimarni metabolitiSekundarni metabolitisladkorjiorganske kislinevitamin CpolifenoliV poskusu, ki smo ga izvedli v letu 2015, smo proučevali vpliv organskih in mineralnih gnojil na pridelek plodov paprike ter vsebnosti primarnih in sekundarnih me-tabolitov. V rastlinjaku smo postavili lončni poskus s sorto paprike 'Vedrana', ki je bil zasnovan v bločni zasnovi, v treh ponovitvah. V poskus smo vključili 5 obravnavanj: gnojenje z organskim gnojilom Organik (ORG1) in Stallatico (ORG2), gnoje-nje z mineralnim gnojilom (MIN) ter gnojenje s kombinacijo organskega in mineral-nega gnojila (ORG1+WSF; ORG2+WSF). Na tehnološko zrelih plodovih smo izve-dli morfometrične meritve plodov, meritve vsebnosti sladkorjev, organskih kislin, vitamina C in fenolnih spojin. Največji pridelek smo dobili pri obravnavanju ORG1 (98 t/ha), najmanjši pa pri kontroli (32 t/ha). Gnojenje ni vplivalo na morfološke lastnosti plodov, imelo pa je značilen vpliv na barvne parametre plodov: a*, b*, C* in h*. Vsebnost skupnih sladkorjev je bila največja v plodovih rastlin, gnojenih z organskim gnojilom Organik (19,8 g/kg sveže mase (SM)), najmanjša pa pri gnojenju z gnojilom Stallatico + WSF (18,1 g/kg SM). Med sladkorji je bilo največ glukoze (51,6 %), sledi fruktoza (44,9 %), najmanj je bilo saharoze (3,5 %). Vsebnost skupnih kislin je bila največja pri mineralnem gnojenju (2,7 g/kg SM), najmanjša pa pri obravnavanju ORG2+WSF (2,2 g/kg SM). Gnojenje z različnimi gnojili ni imelo značilnega vpliva na vsebnost vitamina C niti na fenolno sestavo plodov. Največ vitamina C so vsebovali plodovi rastlin, gnojenih z mineralnim gnojilom (639,8 mg/kg SM), najmanj plodovi gnojeni z organskim gnojilom Stallatico (579,3 mg/kg SM). Od fenolnih spojin smo ugotovili prisotnost klorogenske kisline (0,8-2,6 mg/kg SM), apigenin glikozidov (1,8-4,2 mg/kg SM), luteolin glikozidov (10,9-21,5 mg/kg SM) in kvercetin glikozidov (3,3-6,2 mg/kg SM).[T. Perko]20172017-07-31 09:59:40Magistrsko delo/naloga94348UDK: 635.649:631.8:543.61(043.2)VisID: 130945COBISS_ID: 8754297sl