Direktiva EU o pravici do tolmačenja in prevajanja in njena implementacija v slovensko kazensko pravno zakonodajoSterle, Petra (Avtor)
Šugman Stubbs, Katja (Mentor)
Direktiva 2010/64/EUtolmačenjeprevajanjejezik kazenskega postopkasodni tolmačkakovost tolmačenjaprocesne pravicepravica do obrambe.Direktiva 2010/64/EU o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih določa skupna minimalna pravila, ki se uporabljajo na področju tolmačenja in prevajanja v kazenskem postopku, z namenom krepitve medsebojnega zaupanja med državami članicami EU. Cilj Direktive je predvsem zagotoviti, da osumljenci oziroma obdolženci, ki ne govorijo ali ne razumejo jezika kazenskega postopka, prejmejo ustrezno brezplačno jezikovno pomoč, saj je nujno potrebno, da se jim omogoči uveljavljanje pravice do obrambe »v polni meri« in da se pri tem zagotovi poštenost postopka. Pravica do uporabe svojega jezika v slovenskem pravnem redu je bila zagotovljena že pred implementacijo Direktive, a določbe niso bile opredeljene tako natančno, kot to določa Direktiva. S prenosom Direktive, konkretno s spremembo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-M), je izrecno določeno, da v kazenskih postopkih tolmačijo in prevajajo sodni tolmači, pravica do uporabe svojega jezika pa je postala del pouka o pravicah osebe, ki ji je odvzeta prostost. Osumljenci oziroma obdolženci imajo poleg pravice do uporabe svojega jezika tudi pravico do prevoda bistvenih dokumentov. Priprtemu obdolžencu je potrebno, na njegovo zahtevo ali zahtevo njegovega zagovornika, zagotoviti tolmačenje za zaupni pogovor obdolženca z odvetnikom. Če tolmačenje ali prevajanje ni ustrezno ali če to ni zagotovljeno, ker po oceni pristojnih organov ni potrebno, lahko osumljenec ali obdolženec vloži ugovor, v določenih primerih pa je njegova pravica varovana tudi s pritožbo zoper sodbo.20172017-07-04 07:15:08Magistrsko delo/naloga92809VisID: 68898COBISS_ID: 15705681sl