Podporno vstopanje v življenjski prostor družinRazpotnik, Špela (Avtor)
Turnšek, Nada (Avtor)
Rapuš Pavel, Jana (Avtor)
Poljšak Škraban, Olga (Avtor)
ranljive družineSkupina avtoric tega članka skupaj s širšo skupino sodelujočih študentk
in študentov se od spomladi 2014 posveča raziskovanju ranljivih družin
in njihove vpetosti v podporne vzgojno-izobraževalne sisteme. V prvi
fazi smo raziskovale predvsem to, s katerimi izkušnjami in izzivi se te
družne srečujejo ter kako jih razumejo in rešujejo. V nadaljevanju nas je
zanimalo, katere oblike podpore so te družine deležne in kako se mreža
podpornih ustanov odziva na potrebe teh družin oz. kakšna je kakovost njihovega vzajemnega sodelovanja. Posebej smo osvetlile obstoječe
podporne ponudbe z vidikov vzgoje in izobraževanja ter socialnega
varstva. Ugotovile smo, da v družinah in v njihovo podporo vključenih
strokovnih službah obstaja velika stopnja nezadovoljstva v povezavi s
sodelovanjem: družine se pogosto počutijo, kot da hodijo od vrat do
vrat s svojimi težavami, ki ostajajo nenaslovljene, strokovne službe na
drugi strani pa imajo v povezavi z ranljivimi družinami občutek, da njihovim težavam niso kos, da so nerešljive. Obe strani pogosto izražata
tudi nezadovoljstvo nad neusklajenim pristopom pri delu z ranljivimi
družinami, ki ga imajo različne strokovne službe, saj od družin pogosto pričakujejo zelo raznolike in pogosto tudi nezdružljive izide. Naša
ključna ugotovitev je bila, da obstoječe podporne ponudbe potreb ranljivih družin pogosto ne dosežejo ter da bi bilo za dosego in naslovitev
njihovih potreb nujno razviti prožnejše in usklajenejše oblike podpore,
ki bi se odzivale na zaznane stiske ter izzive v njihovem vsakodnevnem
življenju (Razpotnik, Turnšek, Rapuš Pavel in Poljšak Škraban, 2015). V naslednji fazi raziskovanja, v akcijski raziskavi, o kateri poročamo na
tem mestu, smo se usmerile v raziskovanje pa tudi podporo razvoju že
obstoječih, porajajočih se alternativnih oblik podpore, katerih temeljne
značilnosti so: prožnost, prisotnost v vsakodnevnem življenju družine,
čim bolj sprotno odzivanje na potrebe, grajenje sodelujočega odnosa,
dajanje prednosti dinamiki in potrebam družine pred formalnimi institucionalnimi/organizacijskimi zahtevami. V članku utemeljujemo akcijski razvoj prožnejše in celostnejše oblike
podpore družini, katere soiniciatorke smo raziskovalke same, njeni
glavni nosilci pa prostovoljke in prostovoljci ter delavke in delavci NVO, ki vstopajo v vsakodnevno življenje družin. V članku opredeljujemo
porajajoči se pristop prožne, v vsakodnevno življenje usmerjene
podpore, ki jo udejanjajo in o njej poročajo predvsem prostovoljke in
prostovoljci, predstavlja pa komplementarno dopolnitev konvencionalnim
oblikam podpore družini, ki jo zastopajo in o njej poročajo predvsem
predstavnice in predstavniki vzgojno-izobraževalnih in socialnovarstvenih
organizacij.University of Ljubljana, Faculty of Education20162017-01-17 02:53:25Članek v reviji88541ISSN: 1855-9719sl