20.500.12556/RUL-85293
Politične in varnostne razsežnosti informbiroja
Political and security implications of the Informbiro
Ob koncu II. svetovne vojne je vodstvo v Jugoslaviji prevzela Komunistična partija Jugoslavije (KPJ) ter po izvedbi volitev razglasila Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Pri oblikovanju svoje vladavine se je KPJ močno naslonila na Sovjetsko zvezo (SZ) ter se z njo povezala tudi gospodarsko in vojaško. Leta 1947 se je na predlog Stalina oblikovalo medpartijsko telo zaposvetovanje in sodelovanje, znano kot informbiro. Čeprav je bila njegova funkcija predvsem svetovalna, ga je Stalin zlorabil za izvajanje discipliniranja komunističnih strank in posredno držav, kjer so bile te stranke na oblasti. Takšne razmere so pripeljale do prvega spora in s tem hude krize med komunističnimi partijami. Spor med SZ in Jugoslavijo je mogoče označiti za ideološkega, vendar je bistveno spremenil geopolitične razmere v Evropi in svetu. Rezultat spora je bilo povezovanje Jugoslavije z Zahodom, predvsem z ZDA, ki so videle veliko priložnost za postopno razbijanje ideološko trdnega vzhodnega komunističnega bloka ter zmanjšanje območja neposrednega vpliva SZ. S svojo strateško lego je Jugoslavija predstavljala tudi pomemben teritorij za oblikovanje učinkovite obrambe v primeru sovjetske invazije na Zahod, saj je zapirala izhod SZ na Jadransko morje in smer proti Italiji. Te razmere je jugoslovansko politično vodstvo dobro izkoristilo, saj je Zahod Jugoslaviji namenil največjo nepovratno (finančno, gospodarsko in vojaško) pomoč v Evropi po koncu II. svetovne vojne. Hkrati se je z podpisom Balkanskega pakta leta 1953 Jugoslavija zelo približala severnoatlantskemu zavezništvu.
The new Yugoslav government headed up by Josip Broz Tito proclaimed Yugoslavia a state of people's democracy, similar to the regimes set up by the Soviet Union in Eastern and South-east Europe. In foreign politics, Yugoslavia tied itself strongly to the Soviet Union with which it concluded a significant friendship treaty. In 1946, Stalin had the idea of forming a new, inter-party body to deal with co-ordination, co-operation and, above all, the exchange of information and views between individual communist parties - later known as Cominform. This organ was used after 1948 to exert political and economic pressure on Yugoslavia, especially the communist government led by Tito. The international conflict between Yugoslavia and the Soviet Union, disguised as an ideological conflict between two communist parties, had far-reaching consequences for the strategic situation in Europe, although failing to foreshadow the confrontation of the two blocs in Central Europe. The conflict was much more important for Yugoslavia. The anticipation of Soviet intervention triggered many administrative and doctrinal changes, not only in civilian but also in military life. Through these changes the Yugoslav Army sought to respond to the strategic shifts in the country's military and political situation. The most important outcome of the crisis was Yugoslavia's political independence and its slightly greater openness to the West.
true
false
false
Slovenski jezik
Angleški jezik
Delo ni kategorizirano
2016-09-15 03:34:48
2016-09-20 12:52:38
2022-08-03 03:41:04
0000-00-00 00:00:00
2010
0
0
Str. 866-882
št. 4
Letn. 47
jul.-avg. 2010
0000-00-00
NiDoloceno
NiDoloceno
NiDoloceno
0000-00-00
0000-00-00
0000-00-00
32:94(497.1)
0040-3598
29634397
763652
http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/TiP20104_Prebilic_Gustin.pdf
1
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=88411
Fakulteta za družbene vede
0
0
0