Predstave predšolskih otrok o živalskem skeletuDebenec, Damjana (Avtor)
Kos, Marjanca (Mentor)
začetno naravoslovjeskeletaktivno učenjeOtrok začne pridobivati spoznanja o zgradbi svojega telesa in njegovem delovanju že v zgodnjem otroštvu. Od naivnih predstav prehaja do naravoslovnega znanja, ki ga postopoma izgrajuje v svojih izkušnjah.
V diplomskem delu sem raziskovala predstave 5–6 let starih otrok o skeletu človeka in drugih živali. Ugotavljala sem tudi, koliko znanja o zgradbi in delovanju skeletov lahko otroci pridobijo ob dejavnostih, ki temeljijo na neposredni izkušnji in aktivnem učenju.
Izvedla sem kvazieksperiment s kontrolno in z eksperimentalno skupino; vsaka je imela 19 otrok. Predstave otrok sem ugotavljala s polstrukturiranimi individualnimi intervjuji. Intervju je vseboval 10 vprašanj o zgradbi in delovanju skeleta pri človeku in drugih živalih; na dve vprašanji so otroci odgovarjali z risbo. Natančnost predstav, prikazanih z risbo, sem ovrednotila s pomočjo ocenjevalne lestvice, izdelane v predhodnih raziskavah.
V začetnih intervjujih sem ugotavljala začetne predstave otrok v obeh skupinah. Otroci eksperimentalne skupine so nato sodelovali v projektu spoznavanja skeleta. Cilj dejavnosti je bil, da otroci s čim več neposredne izkušnje ter na aktiven način spoznavajo in doživljajo različne živali ter pridobijo znanje o raznolikosti zgradbe različnih živali s poudarkom na poznavanju raznolikosti njihovega skeleta.
V projektu so otroci izkušenjsko spoznavali okostje človeka in nekaterih drugih vretenčarjev (mačke, ptiča in ribe), goveje in piščančje kosti, zunanje skelete členonožcev (žuželk, rakov in pajkov) in mehkužcev (polža in sipe). Otroci so spoznavali tudi živali brez trdnih skeletnih elementov (deževnika in meduzo). V kontrolni skupini teh dejavnosti nismo izvajali.
Po končanih dejavnostih sem individualne ustne intervjuje, ki so vsebovali ista vprašanja kot začetni intervjuji, ponovila v obeh skupinah – eksperimentalni in kontrolni. Rezultate začetnih in končnih intervjujev v obeh skupinah sem primerjala in na tej osnovi ugotovila, koliko znanja so otroci eksperimentalne skupine pridobili ob dejavnostih.
Rezultati so pokazali, da so bile začetne predstave 5–6 let starih otrok o skeletu precej površne; večina otrok kosti ni navedla kot nekaj, kar imajo v telesu; večina o vlogi in videzu kosti v našem telesu ni imela ustrezne predstave; tudi njihove risbe so večinoma odražale samo površne predstave o človeškem skeletu. Večina otrok je vedela, da imajo skelet tudi živali, vendar so bile predstave tudi o teh skeletih skromne. Po opravljenih dejavnostih pa se je pri otrocih eksperimentalne skupine poznavanje zgradbe in delovanja skeleta različnih organizmov bistveno izboljšalo; vsi otroci so kosti navedli kot nekaj, kar imajo v telesu; o vlogi in videzu kosti v našem telesu je imela večina otrok natančno predstavo; tudi risbe večine otrok so odražale natančne predstave o človeškem telesu. Prav tako so rezultati pokazali, da imajo otroci ustrezno predstavo o tem, da imajo tudi živali skelet, te predstave pa so postale popolnejše.
Rezultati končnih intervjujev v kontrolni skupini se niso bistveno razlikovali od začetnih.
Ugotavljam, da se lahko predšolski otroci ob dejavnostih, primernih njihovi razvojni stopnji, ki vključujejo veliko neposredne izkušnje, na aktiven način učijo o zgradbi in delovanju človeškega skeleta in drugih živalskih skeletov. Pridobljeno znanje jim daje osnovo za razumevanje raznolikosti organizmov, kar je lahko tudi eden izmed temeljev pozitivnega odnosa do živega.[D. Debenec]20162016-09-06 02:16:39Diplomsko delo/naloga84825UDK: 373.2.016:591.471(043.2)COBISS_ID: 11134025sl