STORITVENI OKVIR ZA PODPORO INTEGRACIJI PROCESOV DRUŽBENIH OMREŽIJ IN PROCESOV E-IZOBRAŽEVANJAROŽAC, JERNEJ (Avtor)
Pogačnik, Matevž (Mentor)
sistemi za e-izobraževanjedružbena omrežjaarhitektura spletnih aplikacijstoritveni okvirjiE-izobraževanje je proces izobraževanja na daljavo. V ciljni terminologiji je to proces
izobraževanja, ki se izvaja z uporabo informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij. Pri eizobraževanju gre lahko za ločen proces izobraževanja na daljavo ali dopolnitev običajnega
izobraževalnega procesa. V obeh primerih gre za interaktiven proces, ki se izvaja z uporabo
sistemov za podporo e-izobraževanju. Podporni sistemi nudijo primerne osnovne storitve za
izvajanje izobraževalnega procesa. Podpora komunikacijskim procesom je med sistemi
različna in običajno, zaradi slabih orodij, neustrezna.
Spletna družbena omrežja so javne platforme, ki nudijo skupinam povezanih
posameznikov možnost javnega izražanja in komunikacije. Uporabniki lahko preko različnih
mehanizmov objavijo poljubno vsebino, ki je glede na povezanost znotraj družbenega grafa
dostopna ostalim uporabnikom. Uporabniki se lahko na vsebino odzovejo neposredno z
objavo nove vsebine ali posredno z deljenjem vsebine z ostalimi uporabniki, komentiranjem
in izražanjem naklonjenosti ali kritike. Družbena omrežja v ta namen implementirajo različna
orodja in mehanizme obveščanja. Slednji omogočajo in spodbujajo medsebojno
interaktivnost uporabnikov. Sistemi družbenih omrežij uporabnikom izpostavijo tiste vsebine,
ki so potencialno v posameznikovem interesnem območju. Skupno vsem družbenim
omrežjem je, da ima vsak posameznik splošno možnost družbenega vpliva.
Delo obravnava pomanjkljivosti spletnih sistemov za podporo e-izobraževanju v
kontekstu podpore medsebojne interakcije uporabnikov. Splošno velja, da so komunikacijska
orodja sistemov za podporo e-izobraževanju zastarela in neučinkovita. Ne omogočajo
komunikacije v realnem času in jih ni možno uporabljati na mobilnih napravah. Uporaba
komunikacijskih orodij v takih sistemih je zato omejena. Nasprotno je v primeru družbenih
omrežij, ki nudijo sodobna komunikacijska orodja, katerih uporaba je enostavna ter
uporabnikom spleta in družbenih omrežij že poznana.
Cilj te naloge in drugih raziskav je uporabniško izkušnjo, glede na medsebojne
interakcije uporabnikov, prenesti iz konteksta družbenih omrežij v kontekst e-izobraževanja.
Osnovna možnost je implementacija komunikacijskih orodij znotraj sistemov za eizobraževanje
po zgledu družbenih omrežij. Učinkovitejša rešitev je uporaba komunikacijskih
orodij družbenih omrežij v sistemih za podporo e-izobraževanju. To je možno, saj večina
družbenih omrežij in sistemov za podporo e-izobraževanju omogoča integracijo z zunanjimi
omrežji na različne načine. Obstajajo tudi primeri integracije sistemov za podporo eizobraževanju z družbenimi omrežji. Rednih uporabnikov družbenih omrežij je več kot milijarda, takih, ki redno uporabljajo sisteme za podporo e-izobraževanju pa je bistveno manj. Integracija obeh sistemov ima zato, predvsem zaradi poenostavljenega dostopa, potencial za rast uporabnikov storitev sistemov za podporo e-izobraževanju. Komunikacijske lastnosti družbenih omrežij so v primeru integracije prenesene iz splošnega konteksta v kontekst e-izobraževanja. Slednje lahko zaradi poznanih komunikacijskih orodij prispeva k večji medsebojni interakciji uporabnikov.
Zaradi delno javnih objav se negativen vpliv integracije kaže v manjši stopnji zasebnosti
uporabnikov učnih gradiv.
Tehnično težavo pri integraciji predstavlja velika heterogenost obeh vrst sistemov.
Specifičnih standardov, ki bi urejali področje integracije, ni. V primeru sistemov za podporo eizobraževanju je v uporabi standard za vzajemnost izobraževalnih orodij, ki določa način
integracije zunanjih orodij in definira predpise za izdelavo le-teh za uporabo v zunanjih
sistemih. Pomembnejši sistemi za podporo e-izobraževanju standard implementirajo. Na
strani družbenih omrežij standardov ni. Obstajajo priporočila konzorcija svetovnega spleta
(W3C), ki s strani družbenih omrežij v veliki meri niso spoštovana. V praksi družbena
omrežja implementirajo različne načine povezovanja z zunanjimi sistemi, pri čemer gre za
izvirne rešitve posameznih družbenih omrežij.
Pristop k rešitvi problema integracije družbenih omrežij in sistemov za podporo eizobraževanju je v določitvi splošnih pravil integracije obeh vrst sistemov, pri čemer so
upoštevane lastnosti družbenih omrežij z največjim dosegom in pomembnejših sistemov za
podporo e-izobraževanju. Delo predstavlja načrtovalske vzorce kot primere dobre prakse pri
splošnem iskanju rešitev. Na podlagi obstoječih načrtovalskih vzorcev razprave in
sinhronega interaktivnega izobraževanja določa primer modela družbenih aktivnosti v eizobraževanju. Storitveni okvir za podporo integraciji procesov družbenih omrežij in procesov eizobraževanja predstavlja eno izmed možnih splošnih teoretičnih rešitev integracije obeh vrst sistemov na osnovi modela družbenih aktivnosti. Okvir določa integracijo v kontekstu storitev, ki jih morata podpirati družbeno omrežje in sistem za podporo e-izobraževanju.
Definicija storitvenega okvirja je podana skladno z omejitvami obeh vrst sistemov, vendar je
splošno neodvisna od izbire konkretnih sistemov. Kljub temu, zaradi velikih razlik med
sistemi, implementacija storitvenega okvirja ni možna za vse kombinacije obstoječih
sistemov. Priporočila k storitvenemu okvirju opisujejo uporabo obstoječih standardiziranih
rešitev glede sistemov za podporo e-izobraževanju in prilagajanje lastnostim družbenih
omrežij. Predlagana je uporaba spletnih vtičnikov, skladno s standardom za vzajemnost
izobraževalnih orodij.
Definicija storitvenega okvirja je na osnovi družbenega omrežja Facebook in sistemov
za e-izobraževanje Coome in E-cho preverjena s primeroma praktične implementacije.
Testni uporabniki, glede na rezultate analize vpliva vključevanja družbenih omrežij v eizobraževanje in obratno, v splošnem izobraževalni potencial rešitve ocenjujejo kot dober,
samo rešitev pa kot primerno.20162016-09-01 12:47:05Doktorska disertacija84735VisID: 36821COBISS_ID: 11483732sl