<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="83599" NadgradivoID="0" NRID="9151373" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=83599" StOgledov="4999" StPrenosov="880" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-18 16:42:08" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="1000323" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-83599">20.500.12556/RUL-83599</PID>
  <Naslov>Analiza merilnikov ogljikovega dioksida in možnosti njihovega umerjanja</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Carbon dioxide sensors analysis and possibilities for their calibration</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Predstavljeno diplomsko delo obravnava različne merilne principe merjenja koncentracije ogljikovega dioksida, na katerih delujejo današnji senzorji ter možnosti njihovega umerjanja. Opisani so le najpomembnejši oziroma najpogosteje uporabljeni principi, saj bi opis vseh poznanih presegal obseg diplomske naloge. 

Med najbolj pogoste spadajo predvsem senzorji, ki temeljijo na optičnih metodah, saj je ogljikov dioksid kemično zelo nereaktiven plin, ima pa zelo dobro absorpcijo določenega dela infrardečega spektra. Ker so senzorji lahko v stiku s korozivnimi plini ter drugimi okoljskimi vplivi, ki bi lahko vplivali na meritev, moramo senzor primerno izbrati in pri tem nam lahko pomaga poznavanje njegovega merilnega principa. Poznavanje merilnega principa nam lahko približno nakaže, kako pogosto bo treba izvajati umerjanje senzorja (če sploh) in stroške vzdrževanja. Ta podatek je seveda tudi naveden v dokumentaciji senzorja ali posredovan s strani proizvajalca.</Opis>
  <TujJezik_Opis>The presented thesis, deals with different measuring principles of carbon dioxide concentration measuring, on which current sensors are based. The option of their calibration process is also described. Only the most important, most commonly used sensors and their measuring principles will be described, because a description of all known principles would exceed the scope of the thesis.

Among the most commonly used sensors, we can find sensors which are based on optical methods since the carbon dioxide is chemically very inert gas, but has a very good absorption of a certain part of the infrared spectrum. Because the sensors can be in contact with corrosive gases and other environmental impacts, that could affect the measurement, we need to choose the appropriate sensor. Knowledge of its measuring principle can help us chose the right one. Knowing the measuring principle of the used sensor, it could also help us to approximately indicate, how often it will be necessary to carry out the calibration of the sensor (if needed) and its maintenance costs. This information is usually mentioned in the documentation of the sensor or submitted by the manufacturer.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>ogljikov dioksid</Beseda>
    <Beseda>senzor</Beseda>
    <Beseda>merilni princip</Beseda>
    <Beseda>optične metode</Beseda>
    <Beseda>infrardeča svetloba</Beseda>
    <Beseda>plin</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>carbon dioxide</Beseda>
    <Beseda>sensor</Beseda>
    <Beseda>measuring principle</Beseda>
    <Beseda>optical methods</Beseda>
    <Beseda>infrared light</Beseda>
    <Beseda>gas</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik></Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="m5" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2016-06-20 13:37:38</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2016-06-20 13:37:39</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-08-02 00:06:29</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2016</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo>1970-01-01</EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="63946" Ime="MARKO" Priimek="FEIGEL" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="29263" Ime="Samo" Priimek="Beguš" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">34346</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="86618" DatotekaNRID="8951256" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="3855566" VelikostDatotekeKratko="3,68 MB" DatumVstavljanja="2016-06-20 13:37:40" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>Feigel_Marko_-_Analiza_merilnikov_ogljikovega_dioksida_in_moznosti_njihovega_umerjanja.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>Feigel_Marko_-_Analiza_merilnikov_ogljikovega_dioksida_in_moznosti_njihovega_umerjanja.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>A91580B21C7EDA0B1B48D96821322217</MD5>
      <SHA256>d65fa4faf1bde2b4044808806b4c89246e21cca9bf95fc0de708d9f0d630e913</SHA256>
      <UUID>4f914a20-a1ae-11eb-a523-00155dcfd717</UUID>
      <PID>20.500.12556/rul/443210df-62f2-4bbd-8a8e-b33354775a19</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=86618</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="56697"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="27" Kratica="FE" ZavodEvsID="0000060" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Fakulteta za elektrotehniko</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="0" Koda="0" Naziv="Ni določena" SchemaOrg="CreativeWork"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
