<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="83429" NadgradivoID="0" NRID="9150292" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=83429" StOgledov="1890" StPrenosov="688" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-07-09 10:05:10" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-83429">20.500.12556/RUL-83429</PID>
  <Naslov>Hidrološka regionalizacija verjetnostnih analiz visokovodnih konic v Sloveniji</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Hydrological regionalisation of flood frequency analyses in Slovenia</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Poplave so v Sloveniji vedno pogostejši pojav in so na tretjem mestu glede na povzročeno škodo zaradi 
naravnih nesreč. Osnova za učinkovito upravljanje z
vodami in zaščito pred njihovim škodljivim delovanjem 
so  zanesljive  verjetnostne  analize,  s  katerimi  ocenimo  povratno  dobo  pojava.  Nadgradnja  klasičnih 
verjetnostnih  analiz  visokovodnih  konic  je  hidrološka  regionalizacija  verjetnostnih  analiz  visokovodnih
konic, katere glavna prednost je, da lahko z večjo točnostjo napovemo pretoke velikih povratnih dob tudi za 
lokacije,   kjer   so   nizi   merjenih   podatkov   kratki   ali   pa   meritev   sploh   ni.   Hidrološka   regionalizacija   
verjetnostnih analiz zahteva štiri korake: preg
led podatkov, oblikovanje homogenih hidroloških regij, izbiro 
ustrezne  verjetnostne  porazdelitve  ter  oceno  parametrov  in  kvantilov  zanjo.  Najbolj  zahteven  del  analize  je  
oblikovanje  homogenih  hidroloških  regij,  za  katerega  so  v  prispevku  predstavljene  tri  
različne  metode. 
Hidrološko regionalizacijo visokovodnih konic smo izvedli za izbrane vodomerne postaje v Sloveniji.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Floods in Slovenia are becoming more and more frequent and are cause of the third highest damage due to 
natural  disasters.  The  basis  of  effective  flood  risk  management  is  a  reliable  frequency  analysis  that  can  be  
used for estimating event return period. An upgrade of the classical frequency analysis is the regional flood 
frequency analysis. Its main advantage is that it allows higher accuracy of flood forecasts also in areas with 
shorter  or  no  measurements.  Regional  flood  frequency  analysis  encompasses  four  steps:  checking
  the 
accuracy and discordance of data, identification of homogeneous regions, choice of an appropriate frequency 
distribution for a region, and quantiles of the selected distribution. The most challenging part of this analysis 
is the identification of homogeneous hydrological regions. In this paper we present three methods that can be 
used for this step. The regional flood frequency analysis was performed for selected water gauging stations 
in Slovenia.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>hidrološka  regionalizacija</Beseda>
    <Beseda>poplave</Beseda>
    <Beseda>pretoki</Beseda>
    <Beseda>verjetnostna  analiza</Beseda>
    <Beseda>metode  razvrščanja</Beseda>
    <Beseda>Slovenija</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>hydrological regionalization</Beseda>
    <Beseda>flood</Beseda>
    <Beseda>discharge</Beseda>
    <Beseda>probability analysis</Beseda>
    <Beseda>cluster analysis</Beseda>
    <Beseda>Slovenia</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="dk_c" DRIVER="info:eu-repo/semantics/article">Članek v reviji</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2016-06-13 02:54:20</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2020-05-28 15:00:04</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-08-01 23:20:24</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2014</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>139-156</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2>27</StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="63771" Ime="Katarina" Priimek="Zabret" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="1014" Ime="Mitja" Priimek="Brilly" AltIme="M. Brilly; M. Brili;  B. Mitja; Mitja Brili" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="2960739" Afiliacija="" ArrsID="08379" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="2" Sifra="ISSN" Naziv="ISSN" URL="">1581-0267</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="86468" DatotekaNRID="8949738" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="1521690" VelikostDatotekeKratko="1,45 MB" DatumVstavljanja="2016-06-15 12:59:16" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>HIDROLO%C5%A0KA_REGIONALIZACIJA_k.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>HIDROLO%C5%A0KA_REGIONALIZACIJA_k.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>18ED4160564446C60EECF05C801CD545</MD5>
      <SHA256>614fb1d28e799b59b180126cde19259422997eac49a541bfb982d0ab2edadf10</SHA256>
      <UUID>470216e1-a1ae-11eb-a523-00155dcfd717</UUID>
      <PID>20.500.12556/rul/63af0169-711a-42a9-b3ad-77055ac91fe4</PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=86468</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="55189"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="9" Kratica="FGG" ZavodEvsID="0000062" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="0" Koda="0" Naziv="Ni določena" SchemaOrg="CreativeWork"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
