Naravoslovni spodrsljaji v animiranih filmih in risankahJeraj, Tina (Avtor)
Susman, Katarina (Mentor)
animirani filmivrste animacijrisanke v šolispodrsljajivpliv medijevOtroci se z risankami srečujejo že zelo zgodaj in vsepovsod, tako v domačem kot v učnem okolju. Animirani filmi in risanke so močno motivacijsko orodje, s katerim se otroci lahko veliko naučijo. Pri tem se je potrebno zavedati, da animirani filmi največkrat poskušajo posnemati realnost in pogosto stvari, pojave, dogodke priredijo in prikažejo tako, kot jih v realnem svetu ni možno opaziti. Napakam, ki so prikazane v nasprotju z realnostjo, bomo rekli naravoslovni spodrsljaji v animiranih filmih. Spodrsljaji se otrokom nezavedno vtisnejo v spomin in lahko vodijo k napačnemu pojmovanju ali razumevanju situacij ter zakonitosti v naravi. Vsak otrok namreč različno gradi svoje poglede o svetu in njegovem delovanju, odvisno od spoznavnega razvoja in izkušenj.
V teoretičnem delu magistrskega dela je opisana animacija ter pojasnjeni pojmi, povezani z animiranimi filmi in risankami. V nadaljevanju je predstavljen vpliv medijev in animiranih filmov na otroke ter pogled na risanke kot učno sredstvo. Zaobjeta so tudi nekatera dosedanja spoznanja različnih avtorjev o najpogostejših napačnih predstavah učencev v naravoslovju.
V empiričnem delu smo se posvetili prepoznavanju in analiziranju naravoslovnih spodrsljajev, ki smo jih kategorizirali in ovrednotili. Predstavljene so tudi možne napačne predstave, ki jih ob ogledu lahko pridobijo otroci. Pozornost je usmerjena predvsem na tematike, ki jih najdemo v učnih načrtih, spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika v 1. in 2. triadi osnovne šole. V analizo je vključenih 10 risank, ki so v zadnjem času priljubljene med otroki. Analiza in vrednotenje napačnih predstav je podkrepljeno z analizo odzivov otrok 3. razreda OŠ Bršljin Novo mesto. Uporabljena je bila deskriptivno in kavzalno neeksperimentalna metoda ter kvalitativni raziskovalni pristop.
Raziskava je pokazala, da otroci v risankah zaznavajo nekatere spodrsljaje, na njih pa se ob gledanju največkrat odzovejo s čustvi (smeh, začudenje, veselje). Ugotovili smo, da se učenci zavedajo, da so nekateri dogodki v risankah prikazani na nerealen način. O zaznanih spodrsljajih tudi kritično razmišljajo in znajo pri določenih utemeljiti, zakaj ti niso možni v realnosti. Pri interpretaciji spodrsljajev si pogosto pomagajo s svojimi predstavami in pojmovanji. Potrebujejo tudi nekaj spodbude učitelja, saj za utemeljevanje posameznih spodrsljajev še nimajo usvojenega potrebnega znanja in terminologije, ki je potrebno za njihovo razumevanje in opisovanje.[T. jeraj]20162016-04-20 09:34:13Magistrsko delo/naloga81588UDK: 791.228:5(043.2)COBISS_ID: 10974537sl