20.500.12556/RUL-80085 Art appreciation as a learned competence a museum-based qualitative study of adult art specialist and art non-specialist visitors Likovna apreciacija kot privzgojena zmožnost muzejska kvalitativna študija odraslih obiskovalcev – poznavalcev in nepoznavalcev likovne umetnosti Since Bourdieu, it has been argued that art appreciation requires “knowledge”. The focus of this qualitative study was to examine art appreciation as a learned competence by exploring two different groups of museum visitors: art specialists and art non-specialists. The research was conducted at Moderna galerija in Ljubljana. Twenty-three adults were recruited and accompanied during their visit to the museum. Participants were requested to “think out loud”, which meant to talk about what they saw, thought, and felt about the artworks. There was a short interview conducted with each participant before entering the museum to gain insight into their art-related and museum-visiting experience. The analysis of the data revealed that some processes of art appreciation were similar within the two groups. Both art specialists and art non-specialists interact with museum objects physically and intellectually; they see contents and formal qualities as a whole; they respond emotionally to artworks; appreciation includes their personal experience; they search museum interpretation/information for their understanding. Some noticeable differences were found. Art specialists respond to artworks with more understanding and are willing to put more effort into art appreciation, whereas art non-specialists respond with less understanding and put less effort into art appreciation. This paper focuses on the differences between the two groups; reflective and spontaneous appreciation of art, objective and subjective appreciation of art and the effort put into art appreciation. The paper ends with a discussion of the implications of the study for the teaching of art and museum education. Od Bourdieuja je znano, da likovna apreciacija (človekovo doživljanje oziroma razumevanje likovnih umetnin) zahteva »znanje«. Ta kvalitativna študija se osredinja na raziskovanje likovne apreciacije kot privzgojene zmožnosti, in sicer tako, da preučujemo dve različni skupini muzejskih obiskovalcev: poznavalce in nepoznavalce likovne umetnosti. Raziskava je potekala v Moderni galeriji v Ljubljani. Sodelovalo je triindvajset odraslih, pri čemer smo jih spremljali med njihovim obiskom muzeja. Udeležence smo prosili, da »mislijo na glas«, kar pomeni, da govorijo o tem, kar vidijo, razmišljajo in čutijo ob ogledovanju umetnin. Pred obiskom muzeja smo vsakega udeleženca tudi intervjuvali, da bi pridobili vpogled v njihove izkušnje, povezane z likovno umetnostjo in obiskovanjem muzejev. Analiza podatkov je pokazala, da so nekateri procesi doživljanja oziroma razumevanja umetnin pri obeh skupinah podobni. Poznavalci in nepoznavalci vstopajo v interakcijo z muzejskimi predmeti na fizični in intelektualni ravni; vsebino in formalne značilnosti doživljajo kot celoto; na umetniška dela se čustveno odzivajo; v svoja doživljanja umetnin vnašajo osebne izkušnje; v procesu razumevanja umetnin iščejo muzejsko interpretacijo oziroma informacije. Odkrili pa smo tudi nekatere opazne razlike. Poznavalci umetniška dela bolj razumejo in so pripravljeni vložiti več v doživljanje umetnin, medtem ko nepoznavalci umetniška dela manj razumejo in v doživljanje umetnin vložijo manj. V tem članku se osredinjamo na razlike med obema skupinama: reflektivno in spontano doživljanje oziroma razumevanje umetnosti, nepristransko in pristransko doživljanje oziroma razumevanje umetnosti ter vložek v doživljanje oziroma razumevanje umetnosti. Prispevek se konča s pomenom študije za šolsko poučevanje likovne umetnosti in muzejsko pedagogiko. art appreciation adult museum visitors art specialists art non-specialists competence likovna apreciacija muzejska pedagogika muzeji likovna umetnost obiskovalci doživljanje true false true Angleški jezik Slovenski jezik Podatek o licenci CC BY 4.0 je naveden na pristajalni strani članka (glej zgoraj izvorni URL). (Datum opombe: 20. 8. 2025) Članek v reviji 2016-01-16 02:21:50 2016-01-16 02:21:54 2025-08-20 11:45:35 0000-00-00 00:00:00 2015 0 0 Str. 141-157 no. 4 Vol. 5 2015 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 069:73/76 1855-9719 10.26529/cepsj.121 10878537 cepsj_pp_141-157_bracun_sova.pdf cepsj_pp_141-157_bracun_sova.pdf 1 58B30D2F287C131E9BB84995F18EAADF 443f4b6b1f07acb2cf8b9d037e4dd78517756f5fde1897cde21f6c9eeb1e627d c0765ae0-1b7c-11f0-b232-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=209246 https://www.cepsj.si/index.php/cepsj/article/view/121 0 6b5379c4-7c22-11f0-9328-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=214242 Pedagoška fakulteta CEPS journal 0 0 0