20.500.12556/RUL-69888 Refleksija pedagoškega dela v vrtcu razsežnosti in pomen za profesionalni razvoj Reflection of pedagogical practice in kindergartens dimensions and its significance for professional development V prispevku gre za teoretično analizo akta refleksije in procesa reflektiranja pedagoškega dela v vrtcu. Predstavljene so različne razsežnosti refleksije, usmerjenost in ravni reflektiranja. Uporabni vidiki refleksije so utemeljeni z elementi pristopa Reggio Emilia in analizirani v perspektivi profesionalnega razvoja pedagoških delavcev v vrtcu. Strokovna refleksija je razmišljanje o pedagoškem ravnanju z neke določene časovne ali situacijske razdalje oz. razmišljanje o preteklem ali trenutnem znanju in delovnih izkušnjah. Za refleksijo je značilna osebna vpletenost, subjektivnost, (samo)kritičnost in izražanje na osebni ravni doživljanja. Refleksija zahteva dovolj (samo)kritičnosti in pripravljenosti za spremenjeno oz. izboljšano pedagoško ravnanje. Na njenem temelju se oblikuje poklicna vloga in poklicna samopodoba pedagoških delavcev. Refleksija pa je tudi osnova za samoevalvacijo pedagoških delavcev in vzgojno-izobraževalne inštitucije kot celote. Brez poglobljene osebne refleksije in sistematičnega reflektiranja lastnega pedagoškega dela ni mogoče pristno in kritično dojemanje samega sebe kot kompetentnega izvajalca pedagoškega dela, saj je to osnovni predpogoj profesionalnega razvoja vsakega pedagoškega delavca in samoevalvacije vzgojno-izobraževalne inštitucije. Na področju refleksije prepoznamo različne razsežnosti: vsebinske ravni in različne usmerjenosti. Reflektiranje lahko poteka na ravni poročanja, na ravni interpretacije, na ravni prave refleksije in na ravni integracije osebnega in strokovnega. Pri strokovni refleksiji lahko identificiramo tehnično, personalno, problemsko naravnanost in naravnanost h kritiki. Najbolj poglobljena raven reflektiranja se navezuje na osebno poslanstvo posameznega pedagoškega delavca, na njegove ideale in moralne namene ter predstavlja človekove jedrne kvalitete. Poslanstvo otroke vzgajati, da razvijajo svojo samozavest, se povezuje z jedrnimi kvalitetami, kot so občutljivost, empatija, spoštovanje in upoštevanje, brez katerih se prava profesionalnost pedagoških delavcev v vrtcu sploh ne more oblikovati. The following paper presents the theoretical analysis of the reflection activity and the reflection process of pedagogical practice in kindergartens. Moreover, different dimensions of reflection, direction and the level of reflection are presented. Useful aspects of reflection are based on elements of the Reggio Emilia Approach and analysed from the perspective of professional development of preschool staff. Professional reflection is a way of thinking about pedagogical action from a certain temporal or situational distance or contemplations about past or current knowledge and work experience. Typical for reflection is personal involvement, subjectivity, (self)criticism and expression at the personal level of experiencing things. Reflection requires a sufficient amount of (self)criticism and readiness to change or improve pedagogical practice. The professional role and the professional self-concept of preschool staff are formed based on reflection, which is also the basis for selfevaluation of preschool staff and educational institutions as such. Without an in-depth reflection and systematic reflection of one’s own pedagogical practice, a critical and genuine perception of the self as a competent implementor of pedagogical work is not possible, as this is the basic prerequisite for professional development of each practitioner and for self-evaluation of educational institutions. The field of reflection recognizes different dimensions: content levels and different orientations. Reflection can occur at the level of reporting, interpretation, real reflection and at the level of integration of personal and professional reflection. Professional reflection can help identify technical and personal orientation and orientation towards problems and criticism. The most in-depth level of reflection refers to the personal mission of individual preschool teachers, their ideals and moral objectives and captures a person’s core qualities. A mission to educate children so that their self-esteem develops, is linked with core qualities such as sensitiveness, empathy, respect and considerateness, without which the real professionalism of preschool staff cannot develop. refleksija reflection true false false Slovenski jezik Angleški jezik Neznano 2015-07-10 21:37:40 2015-07-10 21:37:40 2025-07-31 10:21:38 0000-00-00 00:00:00 2010 0 0 431-444 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 8504393 252457216 431-444__________152-Ostalo-337-1-10-20200821.pdf 431-444__________152-Ostalo-337-1-10-20200821.pdf 1 D74822B8121FD757EE4BDF744A6667FF aa47627e06e084690295abf816ec200fbef256b87acba91cc4a7856e885152cc 56351c0f-6d55-11f0-9328-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=213816 Pedagoška fakulteta 0 0 0