<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="69672" NadgradivoID="60" NRID="8725088" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=69672" StOgledov="2052" StPrenosov="398" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-11-08 08:24:46" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-69672">20.500.12556/RUL-69672</PID>
  <Naslov>Presoja koncepta zgodnjih redčenj z vidika porabe energije in poškodb sestojev</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Critical evaluation of frequent thinnings from the aspect of energy consumption and damage in the stands</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Del sonaravnega pristopa temelji na negi gozda, ki jo opravljamo v kasnejših razvojnih fazah hkrati s sečnjo. Učinek negovalnih ukrepov v mlajših razvojnih fazah je največji, vendar je to načelo prav tu soočeno z ostrimi ekonomskimi omejitvami. Slednjim se pridružijo tudi naraščajoče poškodbe stoječega drevja, ki zmanjšujejo dolgoročne ekonomske učinke nege gozdov. Na primeru modelnega sestoja smo izračunali naraščanje deleža poškodb stoječega sestoja po redčenju ter porabo goriva pri sečnji, spravilu in prevozu lesa. S kasnejšimi in manj pogostimi redčenji bi lahko dobili več vredne sortimente z manjšo porabo goriva in boljšim ekonomskim rezultatom. Sedanje tehnologije pridobivanja lesa niso dovolj prilagojene intenzivnemu gospodarjenju na načelih sonaravnosti, trajnosti in večnamenske vloge gozda. Med razlogi za to trditev je visok delež poškodovanih dreves pri vsakokratni sečnji (okoli 20%). Kjer je mogoče, bi morali uporabiti tehnologije kratkega lesa. Priprava dela bi morala biti izpeljana bolj pazljivo.</Opis>
  <TujJezik_Opis>A part of co-natural approach is based on tending the stands, which is done repeatedly with the thinnings. The effect of tending is highest in young development phases but in these phases this principle is faced with strongest economical limitations. The consequences of the cuttings in younger phases are also damages of the standing trees which remain in the stands for a long time - until the end of the rotation period. Accumulated damages of the standing trees seriously endanger the positive effects of the tending. Evaluating the above statements, we used a mathematical model and simulations. With later and less frequent thinnings we could probably get higher value of wood with less energy consumption and with better economical result. Present technologies of felling 
trees and long wood extraction are not adapted to intensive forest management on the principle of co-natural, sustainable and multifunctional forest management. One of the reasons is a very large share of damaged remaining trees during every forest operation (around 20%). Where possible, the technologies should be changed to shortwood systems. Forest operations should be planned and done much more carefully. 
</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>pridobivanje lesa</Beseda>
    <Beseda>redčenje</Beseda>
    <Beseda>nega gozda</Beseda>
    <Beseda>poškodba drevja</Beseda>
    <Beseda>poškodba sestoja</Beseda>
    <Beseda>smreka</Beseda>
    <Beseda>poraba goriva</Beseda>
    <Beseda>sečnja</Beseda>
    <Beseda>spravilo lesa</Beseda>
    <Beseda>prevoz lesa</Beseda>
    <Beseda>strošek</Beseda>
    <Beseda>kalkulacija</Beseda>
    <Beseda>model</Beseda>
    <Beseda>gospodarjenje z gozdom</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>forest operations</Beseda>
    <Beseda>spruce</Beseda>
    <Beseda>model</Beseda>
    <Beseda>tree damage</Beseda>
    <Beseda>forest damage</Beseda>
    <Beseda>spruce</Beseda>
    <Beseda>fuel</Beseda>
    <Beseda>cutting</Beseda>
    <Beseda>logging</Beseda>
    <Beseda>transport</Beseda>
    <Beseda>forest management</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik></Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="" DRIVER="info:eu-repo/semantics/other">Neznano</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2015-07-10 21:34:01</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2015-07-10 21:34:01</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2024-08-10 03:59:06</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>1998</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>Str. 55-71</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2>Št. 56</StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija>1998</Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="86" Ime="Boštjan" Priimek="Košir" AltIme=" BoKo; Bostjan Koŝir; B. Košir" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="2922851" Afiliacija="" ArrsID="08157" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">630*62:630*46</Identifikator>
    <Identifikator ID="9" Sifra="ISSN-clanka" Naziv="ISSN pri članku" URL="">0351-3114</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/432038">432038</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="100965" DatotekaNRID="0" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="910917" VelikostDatotekeKratko="889,57 KB" DatumVstavljanja="2017-07-06 11:30:56" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>Ko%2B%C3%ADir%2C_56.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>Ko%2B%C3%ADir%2C_56.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>B608089DBD087B88A425240C1C4679EA</MD5>
      <SHA256>504f6d6121954dd4e6fe4e633b7cfe3510b75648cb0cad51f6c42eaf46d7d27d</SHA256>
      <UUID>7017b4d6-a1b3-11eb-a523-00155dcfd717</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=100965</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="18"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="5" Kratica="BF" ZavodEvsID="0000057" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Biotehniška fakulteta </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="1.01" Koda="1.01" Naziv="Izvirni znanstveni članek" SchemaOrg="Article"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
