Zavezniške vojaške baze v Republiki SlovenijiPrebilič, Vladimir (Avtor)
NATOSlovenija je bila do nedavnega t.i. Afor runner v postopku pridruževanja Severnoatlantski zvezi. Politični in vojaški predstavniki ZDA so videli v Sloveniji vzorčni primer, ki naj bi služil vsem ostalim državam v morebitnih novih širitvenih postopkih. Vendar je javnomnenjska podpora vladnim naporom v zadnjih mesecih bitveno upadla. Eden izmed razlogov je lahko tudi zaskrbljenost javnosti o morebitni prisotnosti vojakov Severnoatlantskega zavezništva na območju Slovenije. Javnomnenjske raziskave so opozorile na številne nejasnosti, ki zadevajo to občutljivo področje. Prisotnost zavezniških vojakov prebivalci Slovenije največkrat povezujejo z omejevanjem samostojnosti oziroma vidijo tuje osebje v vojaških bazah v Sloveniji kot moteč dejavnik v družbenem okolju. Prisotnost vojaške baze ter posledično tujih oboroženih sil povzroča različne učinke v za to izbranem okolju. Praviloma je proučevanje učinkov možno šele po prenehanju obstoja vojaških baz. Številne mednarodne raziskovalne skupine so objavile študije, ki opozarjajo na negativne izkušnje držav gostiteljic. Večina njih izvira iz obdobja podpisov bilateralnih sporazumov med državami, ki nato determinirajo obstoj, delovanje in, kar je najpomembnejse, pogoje, pod katerimi vojaska bazapreneha obstajati. Zato je smiselno pravočasno opozoriti na morebitne negativne posledice, s katerimi se lahko Slovenija sreča po včlanitvi v Severnoatlantsko zvezo ter njenim aktivnim sodelovanjem v njej.20022014-07-11 12:48:46Delo ni kategorizirano5655UDK: 355.02ISSN pri članku: 0040-3598COBISS_ID: 21211997sl