20.500.12556/RUL-23019 Diplomacija in spolna neenakost Diplomatska dejavnost velja v sodobnosti še vedno kot tipično "moško področje". V prispevku je ta značilnost pojasnjena kot posledica zgodovinsko dolgotrajne družbene neenakosti med spoloma. Z umestitvijo diskriminacije žensk v celovito družbeno organizacijo dela in z razkrivanjem usklajenega delovanja pomembnih institucionalnih mehanizmov reproduciranja seksističnega (androcentričnega) reda je možno iskanje odgovorov na vprašanje, zakaj so ženske v politiki še vedno podpredstavljene in zakaj je to opazno zlasti na bolj uglednih in močnih področjih v političnem odločanju. Takšen integralni pristop omogoča tudi razumevanje različnih prizadevanj mednarodnih organizacij zlasti v zadnjih desetletjih 20. stoletja (predvsem OZN) za odpravljanje diskriminacije žensk. V okviru širših družbenih okoliščin so obravnavane tudi postopne spremembe v diplomatski dejavnosti, katera z vključevanjem žensk na pomembne diplomatske položaje počasi izgublja enospolnopodobo. Predstavitev vstopanja žensk kot aktivnih diplomatk (in ne le kot priveskov mož - diplomatov) v diplomacijo v ZDA je zgovorno ponazorilo trdovratnosti androcentrizma v sodobnosti in kompleksnosti ovir, s katerimi sesrečujejo ženske diplomatke. Prispevek se končuje z orisom možnosti za vzpostavljanje spolno uravnotežene diplomacije v prihodnosti. Diplomacy is today still considered a typical "man's domain". According to this article, this is a consequence of the long history of social gender inequality. By placing discrimination against women within the integral social organisation of work and by discovering the harmonised activity of the important institutional mechanisms of sexist (androcentric) order reproduction, one can find answers to the following questions: why are women in politics still underrepresented and why are they almost absent in the most prestigious and powerful domains of political decision-making. Such an integral approach allows an understanding of the various attempts of different international organisations in the last decades of the 20th century (particularly the UN) to eliminate discrimination against women. The gradual changes in the field of diplomacy, such as placing women in important diplomatic posts, which are discussed in the framework of broader social circumstances, are making it lose its one-gendered image. The presentation of women entering the field of diplomacy as active diplomats (and not only in the role of an appendage to a man - diplomat) in the United States can well illustrate the stubbornness of androcentrism in modern society and the complexity of barriers encountered by women in diplomacy. Finally, the article provides an outline of opportunities regarding the articulation and implementation of gender-balanced diplomacy in the future. true false false Slovenski jezik Angleški jezik Delo ni kategorizirano 2014-07-11 14:30:56 2014-07-11 14:30:56 2022-06-02 03:51:37 0000-00-00 00:00:00 2009 0 0 Str. 371-388 št. 4 Letn. 46 jul.-avg. 2009 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 327:305-055.2 0040-3598 28617053 http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20094_Jogan_Bozovic.pdf 1 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=23019 Fakulteta za družbene vede Teorija in praksa 0 0 0