<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="22469" NadgradivoID="20" NRID="1468034" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=22469" StOgledov="2009" StPrenosov="358" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-06-18 15:20:48" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-22469">20.500.12556/RUL-22469</PID>
  <Naslov>Internacionalizacija nacionalnih parlamentov</Naslov>
  <Podnaslov>norveški Storting in slovenski Državni zbor</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov></TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>V sodobnem svetu nastajajo nove oblike povezanosti nacionalnih držav, ki se skušajo zaščititi pred nepredvidljivimi učinki globalizacije z oblikovanjem skupnih nadnacionalnih institucij. Sočasen proces internacionalizacije pa ukinja tradicionalno delitev med zunanjimi in notranjimi zadevami in vpliva na razmerje med parlamenti in izvršilno oblastjo oz. vladami. Zunanje zadeve postajajo vedno bolj sestavni del notranjih, medtem ko se notranje zadeve držav vedno bolj internacionalizirajo - posamezne države skušajo uskladiti svoje interese in oblikovati skupne politike. Norveška in Slovenija sta primer držav, ki se na različne načine internacionalizirata, saj sta članici različnih mnadnacionalnih organizacij (Slovenija je članica EU, medtem ko Norveška ni), njuna parlamenta imata pri tem najpomembnejšo vlogo. Vrsta indikatorjev kaže oblike in načine internacionalizacije norveškega Strortinga v primerjavi s slovenskim državnim zborom. Ugotovitve kažejo, da med parlamentoma obstojajo določene razlike, vendar je mogoče zaznati bistveno več podobnosti. Zaenkrat ni možna generalizacija slovensko-norveških izkušenj, rezultati pa kažejo, da imata oba parlamenta pomembno vlogo in hkrati še veliko neizkoriščenih potencialov.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Globalisation and internationalisation are processes of growing interdependence between the states, which do not want to take the risks associated with formulation of independent policies. In the case of Norway andSlovenia domestic policies are more directly influenced by the Europeanisation, while national matters are being brought to the supranationalorganizations where national interests are negotiated. What seems to change is also the traditional division of prerogatives between the parliament and executive. The data presented confirmed the authors&#039; expectations. National parliaments of Norway and Slovenia have become much more actively engaged in international affairs and at the same time in the &#039;domestification&#039; of the international matters. Both parliaments have made substantial steps in internal institutionalisation by setting up adequate parliamentary bodies to handle issues concerning relations with the EU and there has been an increase of parliamentary delegations. More than one third of the Norwegian and more than one half of the Slovene deputies are members of the relevant committees and international delegations. In spite of the important political differences between the two countries, the experiences of both parliaments are relevant to other parliamentary systems as well, thus indicating that internationalisation of parliaments is a general trend.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Državni zbor</Beseda>
    <Beseda></Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>National assembly</Beseda>
    <Beseda></Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik></Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="9999" ISO639-3="---">Neznan jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="r6" DRIVER="info:eu-repo/semantics/other">Delo ni kategorizirano</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2014-07-11 14:26:46</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2014-07-11 14:26:46</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2022-06-02 03:50:36</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2005</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>Str. 622-643</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1>št. 4/6</StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2>Letn. 42</StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija>jul./dec. 2005</Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="22123" Ime="Hilmar" Priimek="Rommetvedt" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="74935395" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="3472" Ime="Drago" Priimek="Zajc" AltIme="D. Zajc" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="1918819" Afiliacija="" ArrsID="02472" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="6505" Ime="Uroš" Priimek="Pinterič" AltIme="Uros Pinteric;  Teri Purino;  Uroš π:." VlogaID="730" VlogaNaziv="Prevajalec" ConorID="10799971" Afiliacija="" ArrsID="30048" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">328</Identifikator>
    <Identifikator ID="9" Sifra="ISSN-clanka" Naziv="ISSN pri članku" URL="">0040-3598</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/24538461">24538461</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="22469" DatotekaNRID="1468034" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="56" FormatDatoteke="URL" MIME="text/url" IkonaFormata="url.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/url.png" VelikostDatoteke="0" VelikostDatotekeKratko="0,00 KB" DatumVstavljanja="2014-07-11 14:26:46" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="false" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv></Naziv>
      <OrgNaziv></OrgNaziv>
      <URL>http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20054-6_Rommetvedt_Zajc.pdf</URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5></MD5>
      <SHA256></SHA256>
      <UUID></UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=22469</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="7" Kratica="FDV" ZavodEvsID="0000059" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Fakulteta za družbene vede </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="1.01" Koda="1.01" Naziv="Izvirni znanstveni članek" SchemaOrg="Article"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
