20.500.12556/RUL-190564 Towards a relational model of tradition Chi­neseness beyond diaspora in the lion dance in Santiago, Chile K relacijskemu modelu tradicije kitajska identiteta onkraj diaspore v levjem plesu v Santiagu v Čilu This article examines how Chinese lion dance is learned, embodied, and authenticat­ed in Santiago, Chile, where it is practiced entirely by non-Chinese performers outside frameworks of ethnic inheritance or diasporic continuity. Drawing on ethnographic field­work, I explore how tradition emerges through embodied apprenticeship, transnational affiliations, and affective kinships that reconfigure Chineseness as a negotiated, proces­sual phenomenon. Situated within Latin America’s histories of race, nation-building, and imported Orientalism, the Chilean case reveals how Chineseness is constructed through the embodied and sonic acts that locally materialize a culturally recognizable “Chinese” world. By centring Latin America as both site and analytical vantage point, this article contributes to broader discussions in Chinese performance studies and Asian humanities from the South, challenging paradigms that tether authenticity to diasporic continuity. Ultimately, this study invites reconsideration of where the boundaries of ethnic perfor­mance lie, underscoring how lion dance in Santiago becomes a site where Chineseness is affectively inhabited, socially recognized, and collaboratively reimagined beyond dias­poric or essentialist frames. Ta članek preučuje, kako se kitajski levji ples v Santiagu v Čilu uči, uteleša in potrjuje kot avtentičen, čeprav ga v celoti izvajajo nekitajski nastopajoči zunaj okvirov etničnega izročila ali diasporne kontinuitete. Avtorica na podlagi etnografskega terenskega dela raziskuje, kako se tradicija oblikuje skozi utelešeno vajeništvo, transnacionalne povezave in afektivne sorodstvene vezi, ki preoblikujejo kitajskost kot dogovorjeni, procesni pojav. Čilski primer, umeščen v latinskoameriške zgodovine rase, gradnje naroda in uvoženega orientalizma, razkriva, kako se kitajskost konstruira skozi utelešena ter zvočna dejanja, ki materializirajo kulturno prepoznaven »kitajski« svet na lokalni ravni. S tem ko Latinsko Ameriko postavi hkrati kot prizorišče in analitično izhodišče, članek prispeva k širšim razpravam v študijah kitajske performativnosti ter azijskih humanističnih vedah global­nega juga, s čimer izpodbija paradigme, ki avtentičnost povezujejo z diasporno kontinu­iteto. Navsezadnje študija spodbuja k ponovnemu razmisleku o tem, kje potekajo meje etničnega uprizarjanja, in poudarja, kako levji ples v Santiagu postaja prostor, v katerem se kitajskost afektivno uteleša, družbeno priznava in sodelovalno na novo zamišlja onkraj diaspornih ali esencialističnih okvirov. Chinese performance lion dance Chineseness tradition Latin America kitajske scenske umetnosti levji ples kitajskost tradicija Latinska Amerika true false true Angleški jezik Slovenski jezik Članek v reviji 2026-10-29 15:38:31 2026-11-05 15:34:48 2026-11-06 04:29:14 0000-00-00 00:00:00 2026 0 0 Str. 359-386 no. 2 Vol. 14 2026 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 2232-5131 10.4312/as.2026.14.2.359-386 Bulicic+Auspont.pdf Bulicic+Auspont.pdf 1 7EE58D5403699D02DA08AF6CC8F09D73 7f8fe701ab6ec55fc7f5c308310dbd250c56d93d2e649183bdd196235186d7bf 64f8296f-d3a6-11f1-aea2-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=252067 http://journals.uni-lj.si/as/article/view/23378 0 62ff6751-d3a6-11f1-aea2-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=252066 Filozofska fakulteta Asian studies 0 0 0