<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="189889" NadgradivoID="0" NRID="29564719" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=189889" StOgledov="195" StPrenosov="31" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-11-14 05:33:59" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-189889">20.500.12556/RUL-189889</PID>
  <Naslov>Mikoriza kot mehanizem odpornosti dreves proti podnebnim stresorjem</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Mycorrhiza as a machanism of tree resistance to climate stressors</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Namen magistrskega dela je bil ovrednotiti, v kolikšni meri in prek katerih mehanizmov mikorizna simbioza prispeva k odpornosti dreves na podnebne stresorje. Delo temelji na pregledu 71 virov, objavljenih med letoma 2004 in 2026. 
Obravnavamo arbuskularno mikorizo (AM) in ektomikorizo (ECM) ter odzive dreves in mikoriznih gliv na sušo, slanost, poplavljanje in temperaturne ekstreme. Pregledana literatura kaže, da mikoriza povečuje odpornost dreves predvsem prek 
večjega dosega micelija v tleh, izboljšanega privzema vode in hranil ter uravnavanja ionskega in antioksidativnega odziva, vendar je učinek odvisen od glivne vrste in 
izolata, gostitelja ter rastišča. Pomembnejša od vrstne pestrosti je funkcionalna sestava glivne združbe, ki je povezana z do približno trikratnimi razlikami v hitrosti 
rasti dreves; vpliv mikorize na lastnosti lesa v pregledani literaturi ni bil raziskan. V urbanem okolju je kolonizacija praviloma manjša, vendar povezave ostajajo funkcionalne. Zastavljene hipoteze so potrjene, hipoteza o vlogi bakterijske sestavine le delno. Po naši presoji je mikoriza dejavnik odpornosti, na katerega je mogoče vplivati posredno, z ohranjanjem tal in glivnih združb.</Opis>
  <TujJezik_Opis>The aim of this thesis was to evaluate to what extent and through which mechanisms mycorrhizal symbiosis contributes to the resistance of trees to climate stressors. It is based on a review of 71 sources published between 2004 and 2026. Arbuscular mycorrhiza (AM) and ectomycorrhiza (ECM) are presented, together with the responses of trees and mycorrhizal fungi to drought, salinity, flooding and 
temperature extremes. The reviewed literature shows that mycorrhiza increases tree resistance mainly through the greater soil reach of the mycelium, improved uptake 
of water and nutrients, and regulation of ionic and antioxidative responses, although the effect depends on the fungal species and isolate, the host and the site. The 
functional composition of the fungal community matters more than species richness and is associated with up to roughly threefold differences in tree growth rate; the effect of mycorrhiza on wood properties has not been studied in the reviewed literature. In urban environments colonization is generally lower, yet the associations remain functional. The hypotheses are confirmed, although the one on the bacterial 
component only partly. In our assessment, mycorrhiza is a resistance factor that can be influenced indirectly, by conserving soils and fungal communities.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>ektomikoriza</Beseda>
    <Beseda>arbuskularna mikoriza</Beseda>
    <Beseda>sušni stres</Beseda>
    <Beseda>slanost tal</Beseda>
    <Beseda>temperaturni ekstremi</Beseda>
    <Beseda>poplavljanje</Beseda>
    <Beseda>odpornost dreves na podnebne stresorje</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>ectomycorrhiza</Beseda>
    <Beseda>arbuscular mycorrhiza</Beseda>
    <Beseda>drought stress</Beseda>
    <Beseda>soil salinity</Beseda>
    <Beseda>temperature extremes</Beseda>
    <Beseda>flooding</Beseda>
    <Beseda>tree resistance to climate stressors</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>true</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[M. Bizjak]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2026-10-18 07:16:39</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2026-10-18 07:16:45</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2026-10-19 08:07:11</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2026</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>1 spletni vir (1 datoteka PDF (XI, 89 str.))</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>Zaloznikova</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>Objavljeno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="83790" Ime="Maruša" Priimek="Bizjak" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="87979" Ime="Davor" Priimek="Kržišnik" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">630*814.1:581.557(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">299259</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/301378051">301378051</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="250797" DatotekaNRID="14831348" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="1421388" VelikostDatotekeKratko="1,36 MB" DatumVstavljanja="2026-10-18 07:16:46" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="false" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.0001" Zaporedje="0">
      <Naziv>64687.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>64687.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>A24583269AFF188FEE006B04543681D1</MD5>
      <SHA256>e62268ecbbc07fba73677f9785c7ccdc97d8fe3f214194ecc51f480179d3be5b</SHA256>
      <UUID>ef031d72-cab2-11f1-8bc5-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=250797</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="5" Kratica="BF" ZavodEvsID="0000057" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Biotehniška fakulteta </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
