20.500.12556/RUL-188245 Pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic po izdaji Mnenja 2/13 Sodišča Evropske unije Accession of the European Union to the European Convention on Human Rights following Opinion 2/13 of the Court of Justice of the European Union Magistrsko delo obravnava pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic po izdaji Mnenja 2/13 Sodišča Evropske unije. Osrednjo raziskovalno vprašanje je, ali je SEU z razlago načela avtonomije prava EU vzpostavilo omejitve, ki presegajo tisto, kar je nujno za varstvo posebnih značilnosti pravnega reda Unije. Analiza zajema ključne ugovore iz Mnenja, razvoj sodne prakse SEU in ESČP, vprašanje ustavnega pluralizma in fragmentacije mednarodnega prava ter prenovljeni pristopni sporazum iz leta 2023. Raziskujem, da je varstvo avtonomije prava EU legitimno in nujno za ohranitev enotnosti njegovega pravnega reda, vendar ne upravičuje avtomatične izključitve učinkovitega nadzora nad spoštovanjem človekovih pravic. Razvoj sodne prakse in nadaljevanje pristopnih pogajanj kažeta, da je mogoče iskati institucionalne rešitve, ki hkrati ohranjajo pristojnostno strukturo EU in omogočajo vključitev Unije v sistem EKČP. V nalogi ugotavljam, da je hipoteza v bistvenem delu potrjena, pri čemer prihodnost pristopa ostaja odvisna predvsem od razlage avtonomije prava EU v postopku Mnenja 1/25. This master's thesis examines the accession of the European Union to the European Convention on Human Rights following Opinion 2/13 of the Court of Justice of the European Union. The central research question is whether the CJEU's interpretation of the principle of autonomy of EU law imposed constraints that go beyond what is necessary to safeguard the specific characteristics of the EU legal order. The analysis addresses the key objections raised in Opinion 2/13, subsequent developments in the case law of the CJEU and the ECtHR, constitutional pluralism and the fragmentation of international law, as well as the revised 2023 draft accession agreement. The thesis finds that safeguarding the autonomy of EU law is legitimate and necessary to preserve the unity of the EU legal order, but does not justify the automatic exclusion of effective external human rights supervision. Developments in the case law and the continuation of accession negotiations demonstrate that institutional solutions can be devised which preserve the EU's structure of competences while enabling its integration into the ECHR system. The thesis concludes that the central hypothesis is substantially confirmed, while the future of accession will depend primarily on the interpretation of the autonomy of EU law in the pending Opinion 1/25 proceedings. Evropska unija EKČP Mnenje 2/12 avtonomija prava EU ESČP človekove pravice ustavni pluralizem European Union ECHR Opinion 2/13 autonomy of EU law ECtHR human rights constitutional pluralism true false false Slovenski jezik Angleški jezik Magistrsko delo/naloga 2026-09-19 09:00:56 2026-09-19 09:00:59 2026-09-20 04:29:28 0000-00-00 00:00:00 2026 0 0 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 1970-01-01 142358 29997.pdf 29997.pdf 1 F1A729B4774804F41A8C677ADEFABA01 0664f1a752e53c5f7d9f14fe2dfc3ac2099e2ff54c46567c5db1413f798125d7 cfdb2b21-b3f7-11f1-8bc5-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=248274 Pravna fakulteta 0 0 0