<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="188181" NadgradivoID="0" NRID="29313067" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=188181" StOgledov="204" StPrenosov="52" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-11-12 22:31:38" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-188181">20.500.12556/RUL-188181</PID>
  <Naslov>Izkušnje delovnih terapevtov z uporabo podporne in nadomestne komunikacije</Naslov>
  <Podnaslov>diplomsko delo</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Experiences of occupational therapists with the use of augmentative and alternative communication</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov>diploma work</TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Uvod: Komunikacija je temeljna človekova potreba, ki posamezniku omogoča izražanje 
želja, mnenj in čustev ter vključevanje v socialno okolje. Pri uporabnikih s težjimi govorno
jezikovnimi motnjami ima podporna in nadomestna komunikacija pomembno vlogo pri 
izboljšanju samostojnosti, participacije ter kakovosti življenja. Delovni terapevt prispeva k 
izbiri, prilagoditvi in učenju uporabe ustreznih komunikacijskih sistemov ter podpira 
vključevanje v vsakodnevne okupacije. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati 
izkušnje delovnih terapevtov v Sloveniji pri uporabi podporne in nadomestne komunikacije 
ter pridobiti vpogled v njihovo vlogo pri izbiri posameznih oblik PINK in namenu njihove 
uporabe v delovnoterapevtski obravnavi. Delo se osredotoča tudi na prepoznavanje ovir in 
izzivov pri izbiri, prilagajanju in uvajanju ter na zaznane odzive uporabnikov in njihovih 
svojcev. Metode dela: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo 
pridobili s poglobljenimi polstrukturiranimi intervjuji s sedmimi delovnimi terapevtkami, ki 
imajo izkušnje na področju podporne in nadomestne komunikacije ter so ustrezale 
vključitvenim kriterijem. Pridobljene podatke smo obdelali s kvalitativno vsebinsko analizo. 
Rezultati: Oblikovali smo pet glavnih kategorij: izkušnje z različnimi oblikami podporne in 
nadomestne komunikacije, vloga delovnega terapevta, prednosti uporabe, izzivi in ovire ter 
znanje in kompetence za uporabo. Udeleženke raziskave se najpogosteje srečujejo z 
nizkotehnološkimi in visokotehnološkimi oblikami podporne komunikacije. Vlogo 
delovnega terapevta prepoznavajo predvsem pri ocenjevanju uporabnikovih zmožnosti, 
prilagajanju dostopa do pripomočka, ustreznem nameščanju ter prenosu uporabe 
pripomočka v vsakodnevne okupacije. Kot glavne prednosti so izpostavile možnost 
izražanja, večje zadovoljstvo, manj vedenjskih težav, večjo samostojnost in boljše 
vključevanje v socialno okolje. Med ovirami so navedle omejitve uporabnikov, zavračanje 
pripomočka, počasnejšo komunikacijo, finančne in tehnološke težave, nezadostno uporabo 
v domačem okolju ter premalo znanja strokovnjakov in komunikacijskih partnerjev. 
Razprava in zaključek: Podporna in nadomestna komunikacija je pomembna oblika 
podpore uporabnikom s težjimi govorno-jezikovnimi motnjami, saj omogoča učinkovitejšo 
komunikacijo, večjo samostojnost in aktivnejše vključevanje v vsakodnevno življenje. 
Njena uspešna uporaba je odvisna od individualne prilagoditve komunikacijskega sistema, 
uporabnikovih zmožnosti, interdisciplinarnega sodelovanja, podpore svojcev in dosledne 
uporabe pripomočka v naravnem okolju. Delovni terapevti imajo pri tem pomembno vlogo, 
vendar ugotovitve kažejo na potrebo po več formalnega izobraževanja in praktično 
usmerjenih usposabljanj. Smiselno bi bilo izvesti nadaljnje raziskave z uporabniki, svojci in 
drugimi strokovnjaki.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Introduction: Communication is a fundamental human need that enables individuals to 
express their wishes, opinions and emotions, as well as to participate in the social 
environment. In individuals with severe speech and language disorders, augmentative and 
alternative communication plays an important role in improving independence, participation 
and quality of life. Occupational therapists contribute to the selection, adaptation and 
training in the use of appropriate communication systems and support participation in 
everyday activities. Purpose: The purpose of this diploma thesis is to explore the 
experiences of occupational therapists in Slovenia with the use of augmentative and 
alternative communication and to gain insight into their role in the selection of different 
forms of AAC and the purposes of their use in occupational therapy practice. The thesis also 
focuses on identifying barriers and challenges in the selection, adaptation and 
implementation of augmentative and alternative communication, as well as on the observed 
responses of users and their relatives. Methods: A qualitative research approach was used. 
Data were collected through in-depth semi-structured interviews with seven occupational 
therapists who had experience in the field of augmentative and alternative communication 
and met the inclusion criteria. The collected data were analysed using qualitative content 
analysis. Results: Five main categories were developed: experiences with different forms of 
augmentative and alternative communication, the role of the occupational therapist, benefits 
of use, challenges and barriers, and knowledge and competences for its use. The participants 
most often encounter low-tech and high-tech forms of augmentative and alternative 
communication. They recognise the role of the occupational therapist mainly in assessing 
users’ abilities, adapting access to the device, ensuring appropriate positioning and 
transferring the use of the device into everyday activities. The main benefits they identified 
were the possibility of expression, greater satisfaction, fewer behavioural difficulties, greater 
independence and better inclusion in the social environment. Among the barriers, they 
mentioned users’ limitations, rejection of the device, slower communication, financial and 
technological difficulties, insufficient use in the home environment and lack of knowledge 
among professionals and communication partners. Discussion and conclusion: 
Augmentative and alternative communication is an important form of support for individuals 
with severe speech and language disorders, as it enables more effective communication, 
greater independence and more active participation in everyday life. Its successful use 
depends on the individual adaptation of the communication system, users’ abilities, 
interdisciplinary collaboration, support from relatives and consistent use of the device in the 
natural environment. Occupational therapists have an important role in this process; 
however, the findings indicate a need for more formal education and practically oriented 
training. Further research involving users, relatives and other professionals would be 
meaningful.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>diplomska dela</Beseda>
    <Beseda>delovna terapija</Beseda>
    <Beseda>komunikacijski pripomočki</Beseda>
    <Beseda>govorno-jezikovne motnje</Beseda>
    <Beseda>samostojnost</Beseda>
    <Beseda>kvalitativna raziskava</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>diploma theses</Beseda>
    <Beseda>occupational therapy</Beseda>
    <Beseda>communication devices</Beseda>
    <Beseda>speech and language disorders</Beseda>
    <Beseda>independence</Beseda>
    <Beseda>qualitative research</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[L. Romih Rexhaj]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2026-09-19 07:46:26</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2026-09-19 07:46:32</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2026-09-21 13:12:15</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2026</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>VIII, 44 str., [5] str. pril.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="166630" Ime="Lorena" Priimek="Romih Rexhaj" AltIme="Lorena Romih Rexhaj" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="477453827" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="17387" Ime="Alenka" Priimek="Oven" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="42053219" Afiliacija="" ArrsID="40424" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="33706" Ime="Urša" Priimek="Bratun" AltIme="" VlogaID="901" VlogaNaziv="Recenzent" ConorID="50668643" Afiliacija="" ArrsID="40678" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">615.851</Identifikator>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">165502</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/291833347">291833347</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="248208" DatotekaNRID="14791086" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="789117" VelikostDatotekeKratko="770,62 KB" DatumVstavljanja="2026-09-19 07:46:32" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="false" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.0001" Zaporedje="0">
      <Naziv>64650.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>64650.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>792D068FD45043AF72B834270856423C</MD5>
      <SHA256>1e9674a105564215bc918b6a3bb35937a5af4bc6dbbbe0118dd238930bf11c29</SHA256>
      <UUID>698dfff5-b3ed-11f1-8bc5-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=248208</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="24" Kratica="ZF" ZavodEvsID="0000078" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Zdravstvena fakulteta </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
