20.500.12556/RUL-187405 Vloga šamank miko v sodobnem šintoističnem religijskem svetu diplomsko delo The Role of Miko Shamans in Contemporary Shinto Religious World Diplomsko delo obravnava transformacijo miko od njihovih začetkov kot šamanskih posrednic v zgodnji japonski religiji do njihove sodobne vloge institucionaliziranih uslužbenk znotraj modernega šintoizma. Izraz »šamanizem« je v nalogi uporabljen kot analitično orodje, prevzeto iz zahodnega akademskega diskurza in ne kot univerzalna kategorija. Po Kehoe (2000) njegova uporaba v japonskem kontekstu zahteva kritično zavedanje zgodovinske in kulturne specifičnosti. Z združevanjem teoretične analize in empirične raziskave naloga preučuje, kako je več kot tisočletje političnih, pravnih in ideoloških sprememb postopoma omejilo šamansko avtoriteto miko, pri tem pa ohranilo estetske in obredne oblike, povezane s to dediščino. Posebna pozornost je namenjena plesu kagura kot osrednjemu nosilcu šamanske dediščine v sodobni šintoistični praksi. Naloga obravnava tudi vprašanja spola in religijske avtoritete ter analizira, kako je institucionaliziran šintoizem zgodovinsko omejeval religijsko avtoriteto žensk, hkrati pa ohranjal njihovo ritualno prisotnost. Empirični del temelji na pisnih intervjujih z dvema aktivnima miko iz svetišča Oiwa v prefekturi Ibaraki, analiziranih kot kvalitativna študija primera. Rezultati intervjujev v veliki meri potrjujejo teoretični okvir raziskave, obenem pa razkrivajo vidike, ki jih obstoječa literatura ne obravnava podrobneje. Naloga ugotavlja, da sodobne miko ne ohranjajo več šamanske moči v njenem izvirnem pomenu, temveč predvsem aktivno vlogo pri izvajanju obrednih praks, ki se je skozi stoletja prilagajala in ohranjala kljub različnim oblikam institucionalnega pritiska. The thesis examines the transformation of the miko from their origins as shamanic mediators in ancient Japanese religion to their contemporary role as institutionalised shrine employees within modern Shinto. The term “shamanism” is used throughout as an analytical tool derived from Western academic discourse, rather than as a neutral universal category. Following Kehoe (2000), its application to the Japanese context requires critical awareness of the term’s historical and cultural specificity. Combining theoretical analysis and empirical research, the thesis traces how more than a millennium of political, legal and ideological change systematically diminished the miko’s shamanic authority while preserving the aesthetic and ritual forms associated with that authority. Special attention is given to kagura dance as the primary site where shamanic heritage survived in stylised form within contemporary shrine practice. Gender dynamics are examined throughout, drawing on feminist religious studies scholarship to analyse the historical limitations placed on women’s roles within institutionalised Shinto. The empirical section draws on written interviews with two currently active miko at Oiwa Shrine in Ibaraki Prefecture, analysed as a qualitative case study. The interviews confirm the theoretical framework while revealing dimensions not captured by the academic literature. The thesis concludes that contemporary miko no longer preserve shamanic power in its original sense but rather maintain an active role in executing the ritual traditions that have adapted and persisted despite centuries of institutional change. miko šintoizem Japonska šamanizem kagura miko Shinto Japan shamanism kagura true false false [M. Bofulin] Slovenski jezik Angleški jezik Diplomsko delo/naloga 2026-09-11 07:17:04 2026-09-11 07:17:11 2026-09-12 04:29:09 0000-00-00 00:00:00 2026 0 Ljubljana 0 Ljubljana 45 str. 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 2(520) 628057 290758659 71004.pdf 71004.pdf 1 61A7B63209D42F753AF3F72769E53160 1b7a31660f22fac951ebd30cad8b6d6f514744220d8a4b45a2bf09209bbb8a90 03eaab08-ada0-11f1-8bc5-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=247033 Filozofska fakulteta 0 0 0