20.500.12556/RUL-186981 Jezik kot pravni privilegij: presoja jasnosti in določnosti zakonskih določb v praksi Ustavnega sodišča RS z vidika dostopnosti pravnega jezika presoja jasnosti in določnosti zakonskih določb v praksi Ustavnega sodišča RS z vidika dostopnosti pravnega jezika Language as a legal privilege: the review of clarity and precision of statutory provisions in the Slovenian constitutional court case law from the perspective of the accessibility of legal language (magistrsko delo) Magistrsko delo obravnava presojo jasnosti in določnosti zakonskih določb v praksi Ustavnega sodišča (US), zlasti z vidika dostopnosti pravnega jezika. Izhodiščna teza je, da jezik prava deluje kot socialnovrednostni privilegij: pravna pravila so lažje dostopna tistim, ki obvladajo pravno terminologijo in ustaljene metode razlage. Odločbe sem pridobila prek programskega vmesnika (API) na osnovi izbranih iskalnih terminov. Iz prvotnih 1226 odločitev sem izbrala korpus 165 odločb za kvantitativno analizo metapodatkov, nato pa z namenskim vzorčenjem še ožji korpus 35 odločb za kvalitativno analizo. Izkaže se, da US uporablja konsistenten standard: določba je dovolj jasna, če je njeno vsebino mogoče ugotoviti z ustaljenimi metodami razlage, pri čemer se standard stopnjuje glede na varovano dobrino in je najstrožji v kaznovalnem pravu. Zatrjevane nejasnosti sem razvrstila v štiri tipe: jezikovna nejasnost, nedoločni pravni pojmi, neločljivost kaznivih ravnanj in pravne praznine. Ključna ugotovitev je obstoj razkoraka med načelno zahtevo po dostopnosti predpisov naslovnikom in dejanskim merilom presoje, saj formula ustaljenih metod razlage ne meri razumljivosti besedila, temveč zmožnost pravno usposobljenega razlagalca, da rekonstruira vsebino norme (ex post). Merilo povprečnega, pravno neizobraženega naslovnika se pojavi le prehodno. Tudi standard predvidljivosti po praksi ESČP privilegija ne blaži, saj dopušča oporo na pravni nasvet in sodno razlago. Na podlagi literature in analize sklenem, da US in ESČP jezikovni privilegij pretežno reproducirata, del nedoločenosti pa izhaja iz lastnosti jezika in prava. Ključno je razlikovati med legitimno, neizogibno nedoločenostjo in nedostopnostjo, ki bi jo lahko preprečili ali jo omilili, kar pa ni le stvar jezikovne poenostavitve, temveč tudi jasne nomotehnike, upoštevanja naslovnikov pri pripravi predpisov ter dostopnosti pravnega znanja in svetovanja. This master's thesis examines the assessment of the clarity and precision of statutory provisions in the case law of the Constitutional Court of the Republic of Slovenia (CC), particularly from the perspective of the accessibility of legal language. The central thesis is that legal language functions as a socio-normative privilege: legal rules are more accessible to those familiar with legal terminology and established methods of interpretation. Decisions were collected through an API; from an initial set of 1,226 decisions, 165 were selected for quantitative metadata analysis and 35 for qualitative analysis. The findings show that the CC applies a consistent standard: a provision is sufficiently clear if its content can be determined through established methods of interpretation, with the standard being strictest in criminal law. The alleged ambiguities were classified into four categories: linguistic ambiguity, indeterminate legal concepts, the indistinguishability of criminal offences, and legal gaps. The key finding is a gap between the principled requirement of accessibility and the actual standard of review, as the formula of established methods of interpretation does not measure the comprehensibility of the text but rather the ability of a legally trained interpreter to reconstruct the norm's content ex post. The foreseeability standard under the ECHR case law does not mitigate this privilege either, as it permits reliance on legal advice and judicial interpretation. The thesis concludes that both the CC and the ECHR largely reproduce this linguistic privilege, while part of the indeterminacy stems from inherent characteristics of language and law. It is crucial to distinguish between legitimate, unavoidable indeterminacy and preventable inaccessibility, which requires not only linguistic simplification but also clear legislative drafting techniques, consideration of the intended audience, and broader access to legal knowledge and advice. pravni jezik jasnost in določnost predpisov razumljivost pravna država Ustavno sodišče RS ESČP ustaljene metode razlage referenčni naslovnik nedoločni pravni pojmi legal language clarity and precision of statutory provisions comprehensibility rule of law Constitutional Court of the Republic of Slovenia ECHR established methods of interpretation reference addressee indeterminate legal concepts true false false Š. Reher Cizej Slovenski jezik Angleški jezik Magistrsko delo/naloga 2026-09-08 09:00:22 2026-09-08 09:00:28 2026-09-09 09:01:41 0000-00-00 00:00:00 2026 0 Ljubljana 0 Ljubljana 1 spletni vir (1 datoteka PDF (VI, 159 str.)) 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 347.9: 340.113(043.2) 141127 290447875 29491.pdf 29491.pdf 1 D2498736C312314615EE377CF156358A f9398b6ef6d2e3f4fcba789a6c679d500c9084a006452e7ad9980796d54932e1 f8ca19b6-ab52-11f1-8bc5-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=246392 Pravna fakulteta 0 0 0