<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="186136" NadgradivoID="0" NRID="29136487" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=186136" StOgledov="130" StPrenosov="26" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-28 13:50:18" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-186136">20.500.12556/RUL-186136</PID>
  <Naslov>»Nevidna izguba« - Izkušnje mater in njihovih partnerjev v procesu žalovanja po spontanem splavu</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>&quot;Invisible Loss&quot; – The Experiences of Mothers and Their Partners and the Grieving Process Following Miscarriage</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Spontani splav je ena izmed najpogostejših oblik izgube nosečnosti, ki lahko pri posamezniku in paru povzroči globoko čustveno stisko ter sproži intenziven proces žalovanja. Kljub relativni pogostosti spontanega splava ostaja ta izkušnja še vedno družbeno spregledana, nerazumljena in tabuizirana. Posledično se mnoge ženske in njihovi partnerji soočajo z občutki osamljenosti, nerazumljenosti ter s pomanjkanjem ustrezne podpore v času soočanja z izgubo. V svojem magistrskem delu sem želela raziskati, kako matere in njihovi partnerji doživljajo spontani splav kot izkušnjo izgube, s katerimi osebnimi in medosebnimi izzivi se srečujejo v procesu žalovanja ter kakšno podporo in pomoč prejemajo iz svojega socialnega okolja in strokovnih služb. V teoretičnem delu magistrskega dela sem predstavila spontani splav kot obliko izgube nosečnosti ter osvetlila njegov pomen z medicinskega, psihološkega, socialnega in družbenega vidika. Posebno pozornost sem namenila procesu žalovanja, ki ga posamezniki doživljajo ob izgubi nerojenega otroka, ter dejavnikom, ki vplivajo na soočanje z izgubo. Opisala sem različne čustvene, telesne in socialne posledice spontanega splava ter predstavila pomen socialne opore, strokovne pomoči in psihosocialne podpore pri procesu okrevanja. Osredotočila sem se tudi na vlogo socialnega dela, ki lahko s celostnim pristopom prispeva k prepoznavanju stisk, zmanjševanju stigme ter zagotavljanju podpore posameznikom in parom po spontani izgubi nosečnosti. V empiričnem delu magistrskega dela predstavljam kvalitativno raziskavo, v kateri sem se osredotočila na doživljanje spontanega splava pri materah in njihovih partnerjih, osebne in medosebne izzive, s katerimi so se soočali, vlogo socialnega okolja, izkušnje s podporo in pomočjo po izgubi ter družbeno razumevanje pojma spontanega splava. Ugotovila sem, da so matere in njihovi partnerji spontani splav doživljali kot življenjsko izgubo, ki je posegla na čustveno, partnersko in socialno področje njihovega življenja. Matere so ob izgubi pogosto doživljale občutke žalosti, praznine, nemoči, krivde, strahu in negotovosti, medtem ko so partnerji svojo stisko pogosteje izražali bolj zadržano in jo pogosto postavljali v ozadje potreb svojih partnerk. Kljub razlikam v načinu izražanja čustev je izguba zaznamovala oba partnerja. Raziskava je pokazala, da so imeli pri soočanju z izgubo pomembno vlogo partner, družinski člani, prijatelji in druge bližnje osebe, ki so nudili čustveno oporo, razumevanje in pomoč v vsakdanjem življenju. Hkrati so nekateri sodelujoči poročali tudi o občutkih stigmatizacije, minimiziranja njihove izgube in nerazumevanja s strani okolice. Ugotovila sem, da spontani splav kljub svoji razširjenosti ostaja tema, o kateri se v družbi še vedno premalo govori. Sodelujoči so poudarjali potrebo po večji družbeni ozaveščenosti, boljši psihološki in psihosocialni podpori ter večji vključenosti strokovnih služb pri spremljanju posameznikov in parov po izgubi nosečnosti. Ena izmed ključnih ugotovitev magistrskega dela je, da spontani splav ne predstavlja zgolj medicinske izkušnje izgube, temveč kompleksno življenjsko izkušnjo izgube, ki zahteva celostno, sočutno in strokovno podporo tako materam kot tudi njihovim partnerjem.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Miscarriage is one of the most common forms of pregnancy loss and can cause profound emotional distress for both individuals and couples, often initiating an intense grieving process. Despite its relative prevalence, miscarriage remains a socially overlooked, misunderstood, and frequently taboo experience. As a result, many women and their partners face feelings of loneliness, lack of understanding, and insufficient support while coping with their loss. The aim of this master’s thesis was to explore how mothers and their partners experience miscarriage as a form of loss, the personal and interpersonal challenges they encounter throughout the grieving process, and the types of support and assistance they receive from their social environment and professional services. The theoretical part of the thesis presents miscarriage as a form of pregnancy loss and examines its significance from medical, psychological, social, and societal perspectives. Particular attention is devoted to the grieving process following the loss of an unborn child and to the factors that influence individuals’ coping strategies. The thesis further discusses the emotional, physical, and social consequences of miscarriage and highlights the importance of social support, professional assistance, and psychosocial care in the recovery process. Special emphasis is placed on the role of social work, which, through a holistic approach, can contribute to recognizing distress, reducing stigma, and providing support to individuals and couples following pregnancy loss. The empirical part of the thesis presents a qualitative study focusing on the experiences of miscarriage among mothers and their partners, the personal and interpersonal challenges they faced, the role of the social environment, experiences of support and assistance following the loss, and societal perceptions of miscarriage. The findings revealed that both mothers and their partners experienced miscarriage as a significant life loss that affected the emotional, relational, and social dimensions of their lives. Mothers frequently reported feelings of sadness, emptiness, helplessness, guilt, fear, and uncertainty, whereas partners tended to express their distress more reservedly and often prioritized their partners’ needs over their own. Despite differences in emotional expression, the loss profoundly affected both partners. The study further demonstrated that partners, family members, friends, and other significant individuals played an important role in helping participants cope with their loss by providing emotional support, understanding, and practical assistance in everyday life. At the same time, some participants reported experiences of stigmatization, minimization of their loss, and a lack of understanding from others. The findings indicate that, despite its prevalence, miscarriage remains a topic that is insufficiently discussed in society. Participants emphasized the need for greater public awareness, improved psychological and psychosocial support, and stronger involvement of professional services in supporting individuals and couples following pregnancy loss. One of the key conclusions of this master’s thesis is that miscarriage should not be understood merely as a medical event or a medical loss, but rather as a complex life experience of loss that requires comprehensive, compassionate, and professional support for both mothers and their partners.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>spontani splav</Beseda>
    <Beseda>izguba nosečnosti</Beseda>
    <Beseda>žalovanje</Beseda>
    <Beseda>matere</Beseda>
    <Beseda>partnerji</Beseda>
    <Beseda>socialna podpora</Beseda>
    <Beseda>stigma</Beseda>
    <Beseda>psihosocialna pomoč</Beseda>
    <Beseda>socialno delo</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>miscarriage</Beseda>
    <Beseda>pregnancy loss</Beseda>
    <Beseda>grief</Beseda>
    <Beseda>mothers</Beseda>
    <Beseda>partners</Beseda>
    <Beseda>social support</Beseda>
    <Beseda>stigma</Beseda>
    <Beseda>psychosocial support</Beseda>
    <Beseda>social work</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik></Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2026-08-27 09:06:40</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2026-08-27 09:06:55</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2026-08-28 04:41:50</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2026</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo>1970-01-01</EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="147833" Ime="Nika" Priimek="Peternel" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="49654" Ime="Alenka" Priimek="Gril" AltIme="A. Gril" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="4307811" Afiliacija="" ArrsID="15844" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">57691</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="245225" DatotekaNRID="14769981" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="3468277" VelikostDatotekeKratko="3,31 MB" DatumVstavljanja="2026-08-27 09:06:56" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="false" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>20568.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>20568.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>68D7AA193AD84A4543624168C67AF339</MD5>
      <SHA256>f9c32846c90e4b520a679ff35f4ca473ea7f4062d2d727b3e978af264f5a71ae</SHA256>
      <UUID>78c41a49-a1e5-11f1-9b0d-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=245225</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="13" Kratica="FSD" ZavodEvsID="0000067" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Fakulteta za socialno delo </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="0" Koda="0" Naziv="Ni določena" SchemaOrg="CreativeWork"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
