<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="186115" NadgradivoID="0" NRID="29136253" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=186115" StOgledov="146" StPrenosov="41" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-01 05:31:33" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-186115">20.500.12556/RUL-186115</PID>
  <Naslov>Sistemsko mišljenje kot način poučevanja vsebin okoljske kemije in trajnostnega  razvoja pri pouku kemije</Naslov>
  <Podnaslov>magistrsko delo</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Systems thinking as an approach to teaching environmental chemistry and sustainable development in chemistry education</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Kemija kot naravoslovna veda pomembno prispeva k naslavljanju trajnostnih izzivov, s
katerimi se srečuje družba 21. stoletja. Sodobni okoljski problemi in potreba po trajnostnem
razvoju pa zahtevajo spremembe v načinu poučevanja kemije, pri čemer se sistemsko mišljenje
izkaže kot pomembna kompetenca, saj omogoča razumevanje kompleksnih povezav med
kemijskimi, okoljskimi, družbenimi in ekonomskimi sistemi. Kljub svoji pomembnosti pa je
področje sistemskega mišljenja v kemijskem izobraževanju v slovenskem šolskem prostoru še
precej neraziskano in neuporabljeno. Namen magistrskega dela je pregledati literaturo in
obstoječe raziskave o sistemskem mišljenju v kemijskem izobraževanju in ugotoviti, kako
prihodnji učitelji kemije razumejo sistemsko mišljenje ter kakšna so njihova stališča in pogledi
na vključevanje le-tega v pouk kemije. V prvem delu magistrskega dela, v katerem je bilo
analiziranih 21 znanstvenih člankov, je bil opravljen sistematičen pregled literature po
smernicah PRISMA. V drugem delu raziskave pa je bil izveden vprašalnik s prihodnjimi
učitelji kemije, ki so vprašalnik izpolnjevali v spletnem okolju 1ka. Pridobljeni podatki so bili
izvoženi v program Microsoft Excel in nato obdelani v programu SPSS z uporabo opisne
statistike. Ugotovljeno je bilo, da je področje sistemskega mišljenja v kemijskem izobraževanju
na začetku razvoja in da je malo raziskav izvedenih z učitelji kemije. Največ raziskav je bilo
glede na pregledano literaturo izvedenih na visokošolski ravni izobraževanja, najpogosteje pa
se sistemsko mišljenje povezuje z vsebinami trajnostnega razvoja, zelene kemije in kemije
okolja. Učitelji imajo večinoma pozitiven odnos do sistemskega mišljenja, največje ovire za
njegovo uvajanje v pouk kemije pa predstavljajo pomanjkanje časa ter ustreznih učnih gradiv
in usposobljenost učiteljev za ustrezno vpeljavo sistemskega mišljenja v pouk kemije. Za
razvoj sistemskega mišljenja že obstajajo različni didaktični modeli in vizualni pripomočki,
vendar je njihov velik primanjkljaj opazen predvsem na področju ocenjevanja. V empiričnem
delu raziskave je bilo ugotovljeno, da prihodnji slovenski učitelji kemije sistemsko mišljenje
razumejo kot pomemben pristop sodobnega pouka. Prepoznavajo njegovo pomembnost pri
obravnavi trajnostnega razvoja in okoljskih vsebin, vendar se ne počutijo dovolj usposobljene
za uporabo takšnega načina poučevanja v razredu. Ocenjujejo, da ne vedo, kako priti do
kakovostnih gradiv, ter da bi potrebovali dodatno podporo šole in kolektiva, prav tako pa kot
oviro navajajo časovno omejitev, učne načrte ter načine ocenjevanja. Sistemsko mišljenje
predstavlja pomembno kompetenco, ki jo lahko razvijamo s sodobnim kemijskim
izobraževanjem, zlasti s poučevanjem vsebin okoljske kemije in trajnostnega razvoja. V
prihodnosti je torej potrebno dodatno nasloviti ustrezno izobraževanje prihodnjih učiteljev
kemije ter zagotoviti kakovostna učna gradiva ter pomisliti na spremembe pri načrtovanju
pouka in vrednotenju znanja. Rezultati magistrskega dela predstavljajo izhodišče za razvoj
sistemskega mišljenja v slovenskem kemijskem izobraževanju.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Chemistry, as a natural science, plays an important role in addressing the sustainability
challenges that 21st-century society faces. Modern environmental problems and the need for
sustainable development call for changes in the way chemistry is taught. In this context,
systems thinking proves to be an important competence, as it allows us to understand the
complex connections between chemical, environmental, social and economic systems. Despite
its importance, systems thinking in chemistry education remains largely unexplored and unused
in the Slovenian school context. The aim of this master&#039;s thesis is to review the literature and
existing research on systems thinking in chemistry education, and to find out how future
chemistry teachers understand systems thinking, as well as what their attitudes and views are
on including it in chemistry lessons. In the first part of the thesis, a systematic literature review
was carried out following the PRISMA guidelines, and 21 scientific articles were reviewed. In
the second part of the research, a survey was conducted with future chemistry teachers, who
completed the questionnaire in the online 1KA environment. The collected data were analysed
using descriptive statistics. The results showed that the field of systems thinking in chemistry
education is at an early stage of development and that few studies have been carried out with
chemistry teachers. In the reviewed literature, most studies were conducted at the higher
education level, and systems thinking was most often linked to the topics of sustainable
development, green chemistry and environmental chemistry. Teachers generally have a
positive attitude towards systems thinking; however, the greatest barriers to introducing it into
chemistry lessons are a lack of time, a lack of suitable teaching materials, and teachers not
being sufficiently prepared to introduce systems thinking into their lessons. Various teaching
models and visual tools for developing systems thinking already exist, but there is a significant
gap, especially in the area of assessment. In the empirical part of the research, it was found that
Slovenian future chemistry teachers understand systems thinking as an important approach in
modern teaching and recognise its importance in addressing sustainable development and
environmental topics, but they do not feel sufficiently trained to use this way of teaching in the
classroom. They feel that they do not know how to obtain quality materials and that they would
need additional support from their school and colleagues. They also mention time constraints,
the curricula and assessment methods as barriers. Systems thinking therefore represents an
important competence that can be developed through modern chemistry education, especially
by teaching environmental chemistry and sustainable development. In the future, it will be
necessary to further address the appropriate education of future chemistry teachers, to provide
quality teaching materials, and to consider changes in lesson planning and in the assessment of
knowledge. The results of this master&#039;s thesis provide a starting point for the development of
systems thinking in Slovenian chemistry education.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>oučenje in poučevanje</Beseda>
    <Beseda>kemija</Beseda>
    <Beseda>kemija okolja</Beseda>
    <Beseda>trajnostni razvoj</Beseda>
    <Beseda>sistemsko mišljenje</Beseda>
    <Beseda>kemijsko izobraževanje</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>environmental chemistry</Beseda>
    <Beseda>sustainable development</Beseda>
    <Beseda>systems thinking</Beseda>
    <Beseda>chemistry
education</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>M. Gros</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2026-08-27 08:30:30</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2026-08-27 08:30:37</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2026-08-28 14:20:28</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2026</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>57 str.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="164422" Ime="Maja" Priimek="Gros" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="476506115" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="16961" Ime="Iztok" Priimek="Devetak" AltIme="I. Devetak" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="4683107" Afiliacija="" ArrsID="18741" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="133040" Ime="Luka" Priimek="Ribič" AltIme="" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="421054979" Afiliacija="" ArrsID="57925" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">502.131.1:373.3(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">208338</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/289315587">289315587</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="245203" DatotekaNRID="14769914" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="687570" VelikostDatotekeKratko="671,46 KB" DatumVstavljanja="2026-08-27 08:30:37" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="false" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.0001" Zaporedje="0">
      <Naziv>53126.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>53126.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>4E245EEAD6DCEA5C1CA8A6C050149311</MD5>
      <SHA256>3efdca6f11b3962e5ea875ad08932daba197139b2a2222e96ecdb561e2a8fd45</SHA256>
      <UUID>662e1982-a1e0-11f1-9b0d-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=245203</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="20" Kratica="PEF" ZavodEvsID="0000074" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Pedagoška fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
