<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="186100" NadgradivoID="0" NRID="29136238" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=186100" StOgledov="118" StPrenosov="26" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-16 00:47:40" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-186100">20.500.12556/RUL-186100</PID>
  <Naslov>Telerehabilitacija pri rehabilitaciji zgornjega uda osebe po možganski kapi v delovni terapiji</Naslov>
  <Podnaslov>diplomsko delo</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Telerehabilitation in upper limb rehabilitation of individuals after stroke in occupational therapy</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov>diploma work</TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Uvod: MK je eden najpogostejših vzrokov invalidnosti po svetu in pogosto povzroča okvare zgornjega uda, ki vplivajo na samostojnost posameznika pri izvajanju vsakodnevnih dejavnosti. Zaradi posledic, kot so zmanjšana mišična moč, motnje koordinacije in omejena funkcionalna uporaba prizadetega uda, je rehabilitacija pomemben del okrevanja po MK. V zadnjih letih se zaradi omejenega dostopa do rehabilitacijskih storitev, geografskih ovir in vse večje potrebe po dolgoročni obravnavi vse pogosteje uporablja telerehabilitacija, ki omogoča izvajanje rehabilitacijskih storitev na daljavo s pomočjo sodobnih tehnologij. Namen: Namen diplomskega dela je bil analizirati trenutno dostopna znanstvena spoznanja o uporabi telerehabilitacije pri rehabilitaciji zgornjega uda oseb po MK ter sintetizirati ključne tehnološke pristope, modele izvajanja rehabilitacije in dejavnike, ki vplivajo na uspešnost telerehabilitacije v delovnoterapevtski praksi. Metode dela: Izveden je bil pregled znanstvene literature po smernicah Joanna Briggs Institute. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in Web of Science. Uporabljene so bile ključne besede, povezane z MK, zgornjim udom, delovno terapijo, rehabilitacijo in telerehabilitacijo. Postopek izbire literature je bil prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. V končno analizo je bilo vključenih 17 raziskav, objavljenih med letoma 2020 in 2026. Raven dokazov je bila določena po merilih American Occupational Therapy Association, metodološka kakovost raziskav pa ocenjena z orodji Joanna Briggs Institute. Rezultati: Analiza vključenih raziskav je pokazala, da telerehabilitacija pozitivno vpliva na rehabilitacijo zgornjega uda po MK. Med najpogosteje uporabljenimi pristopi so bili virtualna resničnost, robotika, pametne naprave, mobilne aplikacije in druge digitalne rešitve, ki omogočajo izvajanje rehabilitacije v domačem okolju. Raziskave poročajo o izboljšanju motorične funkcije zgornjega uda, večji samostojnosti pri izvajanju vsakodnevnih dejavnosti, večji motivaciji uporabnikov ter učinkovitejšem spremljanju rehabilitacijskega procesa. Pomembni dejavniki uspešne telerehabilitacije so individualizacija obravnave, aktivna vloga delovnega terapevta ter ustrezna tehnološka podpora. Razprava in zaključek: Pregled literature kaže, da telerehabilitacija predstavlja učinkovit in obetaven pristop pri rehabilitaciji oseb po MK. Omogoča izboljšanje funkcije zgornjega uda, večjo dostopnost rehabilitacijskih storitev ter izvajanje rehabilitacije v domačem okolju. Kljub pozitivnim učinkom ostajajo izzivi, povezani z dostopnostjo tehnologije, stroški opreme in potrebo po strokovni podpori. Za uspešno vključevanje telerehabilitacije v delovnoterapevtsko prakso so ključni individualiziran pristop, motivacija uporabnikov ter aktivna vloga delovnega terapevta. V Sloveniji je področje telerehabilitacije še vedno v razvoju, vendar predstavlja pomembno priložnost za nadaljnji razvoj delovne terapije in izboljšanje dostopnosti rehabilitacijskih storitev.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Introduction: Stroke is one of the leading causes of disability worldwide and often results in upper limb impairments that affect an individual’s independence in performing activities of daily living. Due to consequences such as reduced muscle strength, impaired coordination, and limited functional use of the affected limb, rehabilitation plays a crucial role in recovery after stroke. In recent years, telerehabilitation has been increasingly used because of limited access to rehabilitation services, geographical barriers, and the growing need for long-term rehabilitation. It enables the delivery of rehabilitation services remotely through the use of modern technologies. Aim: The aim of this diploma thesis was to analyse the current scientific evidence on the use of telerehabilitation in upper limb rehabilitation after stroke and to synthesise the key technological approaches, rehabilitation delivery models, and factors influencing the effectiveness of telerehabilitation in occupational therapy practice. Methods: A literature review was conducted following the Joanna Briggs Institute guidelines. The literature search was performed in the CINAHL, PubMed, and Web of Science databases. Keywords related to stroke, upper limb, occupational therapy, rehabilitation, and telerehabilitation were used. The literature selection process was presented using a PRISMA flow diagram. A total of 17 studies published between 2020 and 2026 were included in the final analysis. The level of evidence was determined according to the American Occupational Therapy Association criteria, while the methodological quality of the studies was assessed using Joanna Briggs Institute appraisal tools. Results: The analysis of the included studies demonstrated that telerehabilitation has a positive impact on upper limb rehabilitation after stroke. The most commonly used approaches included virtual reality, robotics, smart devices, mobile applications, and other digital solutions that enable rehabilitation to be delivered in the home environment. The findings showed improvements in upper limb motor function, greater independence in activities of daily living, increased user motivation, and more effective monitoring of the rehabilitation process. Important factors contributing to successful telerehabilitation included individualised interventions, the active role of the occupational therapist, and appropriate technological support. Discussion and Conclusion: The literature review indicates that telerehabilitation is an effective and promising approach to the rehabilitation of individuals after stroke. It may improve upper limb function, increase access to rehabilitation services, and facilitate rehabilitation in the home environment. Despite its positive effects, challenges remain regarding technology accessibility, equipment costs, and the need for professional support. The successful implementation of telerehabilitation in occupational therapy depends on an individualised approach, user motivation, and the active role of the occupational therapist. In Slovenia, telerehabilitation is still a developing field; however, it represents an important opportunity for the further advancement of occupational therapy and the improvement of rehabilitation service accessibility.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>diplomska dela</Beseda>
    <Beseda>delovna terapija</Beseda>
    <Beseda>rehabilitacija</Beseda>
    <Beseda>robotika</Beseda>
    <Beseda>virtualna resničnost</Beseda>
    <Beseda>mobilne aplikacije</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>diploma theses</Beseda>
    <Beseda>occupational therapy</Beseda>
    <Beseda>rehabilitation</Beseda>
    <Beseda>robotics</Beseda>
    <Beseda>virtual reality</Beseda>
    <Beseda>mobile applications</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[L. Čurila]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2026-08-27 07:45:45</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2026-08-27 07:45:59</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2026-08-28 04:41:16</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2026</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>IX, 28 str., [21] str. pril.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="164280" Ime="Lara" Priimek="Čurila" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="476403459" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="17382" Ime="Katarina" Priimek="Galof" AltIme="Katarina Fertin; K. Galof; Katarina Glof" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="29383267" Afiliacija="" ArrsID="57812" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="91970" Ime="Zorana" Priimek="Sicherl" AltIme="Z. Sicherl" VlogaID="901" VlogaNaziv="Recenzent" ConorID="50823011" Afiliacija="" ArrsID="29361" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">615.851</Identifikator>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">162578</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/289046531">289046531</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="245180" DatotekaNRID="14769899" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="2312485" VelikostDatotekeKratko="2,21 MB" DatumVstavljanja="2026-08-27 07:46:04" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="false" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.0001" Zaporedje="0">
      <Naziv>63435.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>63435.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>B54834C0C77A940EBB97F68ED0DC67C0</MD5>
      <SHA256>c0f0f0500f3362f2e7c5d0bc47aa3f9b80af217101ad59207a11d038cadeb12c</SHA256>
      <UUID>2cc827b6-a1da-11f1-9b0d-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=245180</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="24" Kratica="ZF" ZavodEvsID="0000078" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Zdravstvena fakulteta </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
