<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="186054" NadgradivoID="0" NRID="29129778" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=186054" StOgledov="114" StPrenosov="24" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-26 19:20:41" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="1000370" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-186054">20.500.12556/RUL-186054</PID>
  <Naslov>Ocena tveganja transporta vodika in ogljikovega dioksida</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Risk assesment of hydrogen and carbon dioxide transport</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Transport vodika in ogljikovega dioksida po cevovodih je pomemben za energetske in industrijske procese, vendar sam proces predstavlja določeno tveganje za ljudi in okolico v primeru poškodbe cevovoda in izpusta plina. V diplomskem delu sem na podlagi znanstvene literature določil glavne nezgodne dogodke, ki se lahko zgodijo pri poškodbi cevovoda. Za izračun pogostosti pojava nezgodnega dogodka sem uporabil metodo drevesa odpovedi, pri čemer sem verjetnost osnovnega dogodka povzel iz literature. Posledice izpusta na človeka sem ocenil iz nevarnosti in podatkov v varnostnih listih ter fizikalno-kemijskih lastnosti plina. Z uporabo razredov pogostosti in posledic sem na koncu z uporabo matrike tveganja določil končno stopnjo tveganja. V diplomskem delu so rezultati pokazali, da pogostost izpusta vodika znaša 9,63 ·10$^{-7}$  (1/leto), pogostost izpusta ogljikovega dioksida pa 1·10$^{-6}$ (1/leto). Rezultat matrike je pokazal, da izpust ogljikovega dioksida predstavlja višje tveganje kot izpust vodika. V diplomskem sem predstavil tudi ukrepe za zmanjšanje tveganja. Za učinkovit ukrep so se izkazali ventili, ki se v primeru izpusta samodejno zaprejo in preprečijo nadaljnje uhajanje plina iz cevovoda. Pomemben ukrep je tudi uporaba sistemov za zaznavanje puščanja plina, ki omogočajo hitro odkrivanje okvare in pravočasno ukrepanje. Takšni sistemi lahko vključujejo senzorje tlaka, senzorje koncentracije plina in avtomatske nadzorne sisteme, ki ob povišani koncentraciji sprožijo alarm ali samodejno zaprejo del cevovoda. S pravilno kombinacijo tehničnih in organizacijskih ukrepov je mogoče zmanjšati pogostost nezgodnega dogodka in omejiti njegove posledice. Rezultati diplomskega dela kažejo, da sta metoda drevesa odpovedi in metoda matrike primerni za oceno tveganja pri transportu plinov in omogočata primerjavo med tveganji. Diplomsko delo lahko predstavlja osnovo za nadaljnje analize tveganja v industriji.</Opis>
  <TujJezik_Opis>The transport of hydrogen and carbon dioxide through pipelines is important for energy and industrial processes; however, it represents a certain risk to humans and the environment in the event of pipeline damage and gas release. In this thesis, major accident scenarios that may occur due to pipeline failure were first identified based on scientific literature. The frequency of accident occurrence was calculated using the fault tree analysis method, where the probabilities of basic events were obtained from literature sources. The consequences of gas release on humans were assessed using data from safety data sheets and the physicochemical properties of the gases. Based on the frequency and consequence classes, the overall level of risk was determined using a risk matrix.The results showed that the frequency of hydrogen release is 9.63·10$^{-7}$ (1/year), while the frequency of carbon dioxide release is 1·10$^{-6}$ (1/year). Based on the risk matrix, it was found that carbon dioxide release represents a higher level of risk than hydrogen release.The thesis also presents measures for risk reduction. Safety valves that automatically close in the event of a leak proved to be an effective measure, as they prevent further gas release from the pipeline. The use of gas leak detection systems is also important, as they enable rapid detection of failures and timely response. These systems include pressure sensors, gas concentration sensors, and automated control systems that trigger alarms or automatically isolate sections of the pipeline when increased gas concentrations are detected. With a proper combination of technical and organizational measures, it is possible to reduce the frequency of accident occurrence and limit its consequences.The results of this thesis show that fault tree analysis and the risk matrix method are suitable for risk assessment in gas pipeline transport and enable comparison of risks between different gases. This thesis provides a basis for further risk analyses in industrial applications.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>vodik</Beseda>
    <Beseda>ogljikov dioksid</Beseda>
    <Beseda>ocena tveganja</Beseda>
    <Beseda>transport</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>hydrogen</Beseda>
    <Beseda>carbon dioxide</Beseda>
    <Beseda>risk assessment</Beseda>
    <Beseda>transport</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik></Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2026-08-26 10:25:06</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2026-08-26 10:25:22</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2026-09-09 08:32:54</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2026</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="164213" Ime="Matija" Priimek="Ribič" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="87625" Ime="Barbara" Priimek="Novosel" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">26247</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/290441731">290441731</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="245106" DatotekaNRID="14768940" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="1764011" VelikostDatotekeKratko="1,68 MB" DatumVstavljanja="2026-08-26 10:25:25" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="false" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.0001" Zaporedje="0">
      <Naziv>Ribic_Matija_-_Ocena_tveganja_transporta_vodika_in_ogljikovega_dioksida.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>Ribic_Matija_-_Ocena_tveganja_transporta_vodika_in_ogljikovega_dioksida.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>5C3F9531D0702E6C32FA7BB4B0DB833F</MD5>
      <SHA256>d87505e3118f78f5b20eef72dab28552b662de09105c1ac0d6e52b316f672f0a</SHA256>
      <UUID>464b1a2f-a127-11f1-9b0d-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=245106</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="10" Kratica="FKKT" ZavodEvsID="0000063" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
