20.500.12556/RUL-185419 Razvoj digitalnega Atlasa dvojine (PUŠ v delovno okolje 2024-2027) zaključno poročilo Slovenija je narečno zelo raznolika, saj pozna več kot 50 narečij, razdeljenih v sedem glavnih narečnih skupin. Ima pa še eno jezikovno posebnost, dvojino, ki se je do danes ohranila le še v redkih jezikih, od slovanskih jezikov jo poleg slovenščine poznata še obe lužiški srbščini. V slovenščini se dvojina ohranja, že v času Tesnièrjevih raziskav pa je bilo videti, da se v nekaterih narečjih in v pogovornem jeziku določene dvojinske oblike izenačujejo z množinskimi oziroma izginjajo. Francoski jezikoslovec Lucien Tesnière je pred več kot sto leti v okviru svoje doktorske disertacije v različnih narečnih skupinah raziskoval prav slovensko dvojino. Na terenu je opravljal intervjuje in tako zbiral in zapisoval narečne podatke. Zaključek njegovega dela sta bili primarna teza doktorske naloge Oblike dvojina v slovenščini (Les formes duel en slovène) in spremljevalna teza Atlas dvojine (Atlas linguistique pour servir à l’étude du duel). Tesnièrjevo delo je prvi obsežnejši zapis o slovenski dvojini, v Sloveniji pa v knjižnicah najdemo še 10 primerkov geolingvističnih atlasov dvojine, od tega dva hrani Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Leta 2022 je bil Tesnièrjev Atlas dvojine prvič preveden v slovenski jezik. Dve leti zatem se je porodila ideja, da bi atlas digitalizirali in tako vsaj delno pripomogli k ohranitvi te neprecenljive jezikovne dediščine ter omogočili njeno širšo dostopnost. Idejo o interaktivnem Tesnièrjevem Atlasu dvojine smo začeli uresničevati leta 2024, ko je Valentina Teršek, študentka magistrskega študija Grafičnih in interaktivnih komunikacij, v sklopu svoje zaključne naloge začela oblikovati prototip uporabniškega vmesnika za dostop do Tesnièrjevega atlasa. Namen naloge je bil sicer dosežen, pomembnejša ugotovitev pa je bila, kaj vse je treba še narediti, da bomo prišli do končnega cilja. Odprle so se nove poti in možnosti. Oblikovali smo ekipo, s katero smo se prijavili na razpis PUŠ v delovno okolje 2024–2027. Namen projekta ni bila izdelava interaktivnega atlasa, temveč zbiranje in ureditev podatkov za njegovo kasnejšo realizacijo, kar je zahtevalo strokoven in predvsem analitičen pristop. Pristop k digitalizaciji podatkov, pridobljenih iz fizičnih kart je prikazan v pričujočem poročilu, medtem ko so baze podatkov shranjene za nadaljnje delo pri avtorjih razvojnega projekta. Zavedamo se, da bo atlas z digitalizacijo in interaktivno postavitvijo doživel prerod. Naša naloga in želja je zato strokovni in širši javnosti omogočiti lažjo in boljšo dostopnost do njegovih vsebin ter hkrati prispevati k ohranjanju slovenske jezikovne dediščine. Lucien Tesnière Atlas dvojine georeferenciranje vektorizacija območij atribuiranje zvočni posnetki refleksije krajevna imena Lucien Tesnière Atlas of the dual georeferencing area vectorisation attribute assignment audio recordings reflexes place names. true false false Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Slovenski jezik Angleški jezik Neznano 2026-08-04 15:39:47 2026-08-04 20:54:04 2026-08-05 04:02:16 0000-00-00 00:00:00 2026 0 Ljubljana 0 28 str. 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 Zakljucno_porocilo_PUS_DVAtlas.pdf Zakljucno_porocilo_PUS_DVAtlas.pdf 1 B3BAD96F1AD40D8B14054E2DA176E640 e414914fa26066774b16e5c6850e34ed464c597b1c8c18b1d1da0dedf181e223 b2ed55b1-900a-11f1-9b0d-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=243908 Naravoslovnotehniška fakulteta Filozofska fakulteta 0 0 0