20.500.12556/RUL-185002 Off-centre AI on alignment, antihumanism and AI ethics This article examines the legacies of antihumanism within the context of artificial in-telligence (AI) research. In response to the ethical risks inherent to the proliferation of quasi-autonomous computational agents, the AI industry, legislative bodies and academia often advocate for a “human-centred” approach that would align AI with human values, desires and goals, ostensibly to make these technologies more transpar-ent and trustworthy. The rhetoric of human-centred AI reveals many of the conceptual limitations that antihumanism had already identified in the foundationalist and sub-jectivist assumptions of Western philosophy. This article considers some of these chal-lenging limitations while also problematizing antihumanism itself. Through Derrida’s notion of “centre” and an analysis of alignment methodologies, the article demon-strates how attempts to decentre the human often reconstitute new forms of authority. It then examines the possibility of surpassing standard anthropocentric approaches in AI while maintaining a critical philosophical engagement with the structurally neces-sary yet precarious character of organizing principles. Ta članek preučuje dediščine antihumanizma v kontekstu raziskovanja umetne inte-ligence (UI). Kot odgovor na etična tveganja, povezana s širjenjem kvaziavtonomnih računalniških agentov, se industrija UI, zakonodajna telesa in akademski svet pogosto zavzemajo za »na človeka osredotočen« pristop, ki bi UI uskladil s človeškimi vredno-tami, željami in cilji, domnevno zato, da bi te tehnologije postale bolj pregledne in za-upanja vredne. Retorika o UI, osredotočeni na človeka, razkriva številne konceptualne omejitve, ki jih je antihumanizem že opredelil v esencialističnih in subjektivističnih predpostavkah zahodne filozofije. Ta članek obravnava nekatere od teh kočljivih ome-jitev, hkrati pa problematizira sam antihumanizem. Z Derridajevim pojmom »sredi-šča« in analizo metodologij usklajevanja članek prikazuje, kako poskusi decentriranja človeka pogosto vzpostavijo nove oblike avtoritete. Nato preučuje možnost preseganja standardnih antropocentričnih pristopov v UI, hkrati pa ohranja kritično filozofsko soočenost s strukturno nujnim, vendar negotovim značajem organizacijskih načel. artificial inteligence ethics alignment anthropocentrism decentring human-centred artificial inteligence theoretical antihumanism etika umetna inteligenca usklajenost antropocentrizem decentriranje osredotočena umetna inteligenca človek teoretični antihumanizem true false true Angleški jezik Slovenski jezik Neznano 2026-07-20 12:48:32 2026-07-20 12:48:38 2026-07-21 04:02:45 0000-00-00 00:00:00 2026 0 0 Str. 127-140 št. 1 Letn. 20 2026 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2026-07-10 316.74:004.8 1854-9632 10.4312/ars.20.1.127-140 285308419 RAZ_Fazi_M._Beatrice_2026.pdf RAZ_Fazi_M._Beatrice_2026.pdf 1 B06DB68B6F3B01F081A88406D031CFA3 c7ea453df76446f024f65a9dcabc53bc913884aabc48860a5bf5364eb4f2756d 90d6d3df-8428-11f1-9b0d-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=240484 https://journals.uni-lj.si/arshumanitas/article/view/28664 1 5502e0c1-8428-11f1-9b0d-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=240483 Filozofska fakulteta Ars & humanitas 0 0 0