20.500.12556/RUL-184953 Dolgoročni ehokardiografski in klinični rezultati perkutanega zapiranja odprtega ovalnega okna​ Long-term echocardiographic and clinical outcomes after percutaneous closure of patent foramen ovale Utemeljitev in namen: Randomizirane raziskave v zadnjih letih (RESPECT, REDUCE, CLOSE, DEFENSE) so pokazale zmanjšanje emboličnih dogodkov v prid perkutanemu zapiranju odprtega ovalnega okna. Periproceduralna uspešnost perkutanega zapiranja se približuje 100 %. Pojavnost ponovnih nevroloških dogodkov v povprečnem času spremljanja 4,3 leta znaša 1,3 %. Najpogostejši neželeni dogodek po zapiranju je atrijska fibrilacija, ki se pojavlja pri manj kot 5 % bolnikov in je praviloma omejena na zgodnje obdobje po posegu. V literaturi je najdaljše opisano spremljanje bolnikov dolgo do 10 let. Ob tem zaznavamo pomanjkanje raziskav, ki bi obravnavale dolgoročno ehokardiografsko spremljanje po perkutanem zapiranju odprtega ovalnega okna. Z dolgoročnim kliničnim in ehokardiografskim spremljanjem naših bolnikov smo želeli dokazati, da je perkutano zapiranje odprtega ovalnega okna varna in učinkovita metoda preprečevanja ponovnih emboličnih dogodkov, ne glede na vrsto uporabljenega zapirala. Pri vključenih bolnikih smo s kontrastno transtorakalno ehokardiografijo ugotavljali delež funkcionalno uspešnih zapiranj odprtih ovalnih oken ter pojavnost ponovne možganske kapi v obdobju več kot 10 let po posegu. Metode: Izvedli smo monocentrično, prospektivno kohortno raziskavo, ki je potekala v ambulantnem delu centra MC Medicor. Vse bolnike po zapiranju odprtega ovalnega okna smo povabili na kontrolni pregled. Zabeležili smo čas, ki je pretekel od posega, ter morebitne klinične dogodke v vmesnem obdobju (možganska kap, tranzitorna ishemična ataka). Opravili smo kontrastni transtorakalni ultrazvok srca z namenom ugotavljanja funkcionalnega zaprtja, ki smo ga opredelili kot <10 mehurčkov v levem preddvoru ob aplikaciji kontrasta in izvedbi manevra Valsalva. Pri bolnikih s pomembnim rezidualnim spojem (>10 mehurčkov) smo opravili še transezofagealni ultrazvok, da bi opredelili mehanizem ponovnega spoja. Če je ta preiskava pokazala ustrezno lego zapirala brez zaznavnega spoja, so bolniki v skladu s protokolom opravili še neinvazivno slikanje pljučnega žilja za izključitev morebitnih arteriovenskih fistul na tej ravni. Rezultati: V obdobju med letoma 2006 in 2023 smo obravnavali 355 bolnikov po trombemboličnem dogodku, pri katerih smo perkutano zaprli odprto ovalno okno. Klinično spremljanje je bilo uspešno izvedeno pri 92 % bolnikov. Ponovna tranzitorna ishemična ataka se je pojavila s frekvenco 0,11 dogodka na 100 bolnikov-let, ponovna možganska kap pa s frekvenco 0,06 dogodka na 100 bolnikov-let. Protokolna kontrolna kontrastna ehokardiografija 6 mesecev po posegu je bila opravljena pri 306 bolnikih (86 %). Nadaljnje kontrolne ultrazvočne preiskave so bile opravljene v različnih časovnih intervalih: 1–5 let po posegu (mediana 1,32 leta), 5–10 let po posegu (mediana 7,10 leta) oziroma več kot 10 let po posegu (mediana 11,64 leta). Delež popolnega zaprtja, opredeljenega kot odsotnost vidnega prehoda mehurčkov iz desnega v levi preddvor med manevrom Valsalva, je narasel s 64 % neposredno po posegu na 80 % šest mesecev po posegu (p < 0,05). V nadaljnjem obdobju spremljanja se je gibal med 77 % in 81 %. Funkcionalno zaprtje je bilo neposredno po posegu doseženo pri 93 % bolnikov, med spremljanjem pa je ostalo visoko in stabilno, med 94 % in 97 %. Edina razlika med tipi zapiral je bila ugotovljena neposredno po posegu, in sicer ob primerjavi zapirala Amplatz z drugimi vrstami zapiral (60 % proti 83 %; p < 0,001). Razloge za zmerne rezidualne spoje po posegu smo raziskali pri 15 bolnikih. Vzrok smo opredelili v 73 % primerov in ga pripisali puščanju ob robu zapirala, dodatnim manjšim fenestracijam ali atrijskim septalnim defektom ter arteriovenskim pljučnim malformacijam. Po posegu nismo zaznali nobene embolizacije zapirala, tromboze zapirala ali perikardialnega izliva. Zaključek: Raziskava je pokazala visoko (>90 %) in dolgoročno stabilno funkcionalno zaprtje po perkutanem zapiranju odprtega ovalnega okna pri spremljanju bolnikov več kot 10 let po posegu, neodvisno od vrste uporabljenega zapirala. Ob tem nismo zaznali embolizacije zapirala, vidnih večjih trombov na zapiralu ali perikardialnega izliva. Ob ugodnih ehokardiografskih izvidih so bili ponovni nevrološki dogodki izjemno redki. Background: There is a lack of studies systematically addressing long-term echocardiographic features after patent foramen ovale (PFO) closure. Thus, the present study investigated long-term echocardiographic features after percutaneous closure of PFO. Methods: This was a single-centre observational study based on the institutional registry of consecutive patients undergoing PFO closure. Clinical and echocardiographic features during the follow-up were investigated. Results: Between 2006 and 2023, 355 consecutive patients underwent PFO closure following transitory ischaemic attack (TIA) or cerebrovascular insult (CVI). Echocardiography immediately after the procedure and at 6 months was performed in 306 (86%) patients, who had repeat examinations at either between 1 and 5 years (median 1.32 years), between 5 and 10 years (median 7.10 years) or after 10 years (median 11.64 years). The percentage of patients with complete closure (no bubbles during the Valsalva manoeuvre) increased from 64% after the procedure to 80% at 6 months (p<0.05), and ranged between 77% and 81% thereafter (NS). Functional closure (≤10 bubbles) was observed in 93% of patients after the procedure and remained between 94% and 97% thereafter (NS). Except for decreased immediate complete closure (60% versus 83%; p<0.001), there was no difference between the Amplatzer PFO occluder and alternative devices. Among the 15 patients with greater than moderate residual shunt, reasons for the shunt were determined in 73% of patients and included leakage at the level of device, fenestration/atrial septal defect and pulmonary arteriovenous malformation. There was no late device embolisation, thrombus formation or pericardial effusion. Clinical follow-up revealed recurrent TIA and CVI rates of 0.11 and 0.06 per 100 patient-years, respectively. Conclusion: We demonstrated high (>90%) and persistent functional PFO closure beyond 10 years, independent of closure device. There was no late device embolisation, thrombus formation or pericardial effusion. Favourable echocardiographic features were associated with very low rates of recurrent TIA or CVI. perkutano zapiranje odprtega ovalnega okna rezidualni shunt ehokardiografija patent foramen ovale closure residual shunt echocardiography true false false Slovenski jezik Angleški jezik Doktorsko delo/naloga 2026-07-18 07:17:03 2026-07-18 07:17:12 2026-07-19 04:03:09 0000-00-00 00:00:00 2026 0 0 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 1970-01-01 39413 9248.pdf 9248.pdf 1 9D5179E87A59C8C8FE9920EC64C6C15B 525df2feec309eb959a8a895ae1c241810f6544faf34f6bd5d5e5045123b6053 b8ac6d92-8267-11f1-9b0d-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=240414 Medicinska fakulteta 0 0 0