<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="184845" NadgradivoID="0" NRID="28919108" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=184845" StOgledov="115" StPrenosov="45" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-08-09 16:29:04" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-184845">20.500.12556/RUL-184845</PID>
  <Naslov>Doživljanje poroda pri ženskah z motnjo avtističnega spektra</Naslov>
  <Podnaslov>diplomsko delo</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Experiences of childbirth among women with autism spectrum disorder</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov>diploma work</TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Uvod: Ženske z motnjo avtističnega spektra se lahko v perinatalnem obdobju soočajo z različnimi senzornimi, komunikacijskimi, telesnimi in čustvenimi izzivi. Porod in poporodno obdobje vključujeta številne nepredvidljive situacije, intenzivne telesne občutke ter izpostavljenost dražljajem v zdravstvenem okolju, kar lahko pri ženskah z motnjo avtističnega spektra vpliva na občutek varnosti, nadzora in zmožnost obvladovanja situacije. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati izkušnje žensk z motnjo avtističnega spektra in njihovo doživljanje senzornega okolja med porodom in v poporodnem obdobju, raziskati njihovo zaznavanje dogajanja v lastnem telesu ter prepoznati izzive, s katerimi se v tem obdobju soočajo. Metode dela: Izvedena je bila kvalitativna raziskava. Podatki so bili pridobljeni s štirimi polstrukturiranimi intervjuji z odraslimi ženskami z diagnosticirano motnjo avtističnega spektra ali s sumom nanjo, ki so že rodile. Vzorec je bil namenski. Intervjuje smo zvočno posneli, dobesedno prepisali in anonimizirali. Pridobljene podatke smo analizirali s kvalitativno vsebinsko analizo. Rezultati: Rezultate raziskave smo predstavili v štirih tematskih sklopih: porod, poporodno obdobje, komunikacija in odnos zdravstvenega osebja ter predlogi za izboljšanje porodne izkušnje. Udeleženke so porodno okolje pogosto opisovale kot senzorno intenzivno in obremenjujoče. Kot pomembne dejavnike porodne izkušnje so izpostavile svetlobo, zvoke, dotike, medicinske postopke, občutek nadzora, predvidljivost, prisotnost partnerja ter način komunikacije zdravstvenega osebja. V poporodnem obdobju so poudarile pomen telesnega okrevanja, dojenja, spoprijemanja s pomanjkanjem spanja, otrokovim jokom in telesnim stikom ter potrebo po postopnem učenju skrbi za novorojenčka. Pri odnosu zdravstvenega osebja so kot pomembne izpostavile jasno komunikacijo, razlago postopkov, potrpežljivost, spoštljiv odnos ter upoštevanje individualnih senzornih potreb. Med predlogi za izboljšanje izkušnje poroda so navedle zmanjšanje senzorne obremenitve, napovedovanje postopkov, omejevanje nepotrebnih dotikov, možnost prisotnosti podporne osebe ter bolj individualizirano obravnavo. Razprava in zaključek: Ugotovitve kažejo, da porodna in poporodna izkušnja žensk z motnjo avtističnega spektra ni odvisna le od medicinskega poteka poroda, temveč tudi od senzornega okolja, jasnosti podanih informacij, odnosa zdravstvenega osebja in možnosti individualnih prilagoditev. Senzorno prilagojena, predvidljiva in spoštljiva obravnava lahko prispeva k večjemu občutku varnosti in manjši obremenjenosti žensk. Pri tem je pomembno tudi sodelovanje različnih strok, kot sta babiška stroka in delovna terapija.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Introduction: Women with autism spectrum disorder may face various sensory, communication, physical and emotional challenges during the perinatal period. Childbirth and the postnatal period involve numerous unpredictable situations, intense bodily sensations and exposure to sensory stimuli in the healthcare environment, which may affect women’s sense of safety, control and ability to manage the situation. Purpose: The purpose of this diploma work is to explore the experiences of women with autism spectrum disorder and their perception of the sensory environment during childbirth and in the postnatal period, to examine their perception of bodily experiences, and to identify the challenges they face during this period. Methods: A qualitative study was conducted. Data were collected through four semi-structured interviews with adult women with a diagnosed autism spectrum disorder or suspected autism spectrum disorder who had given birth. The sample was purposive. The interviews were audio-recorded, transcribed verbatim and anonymised. The obtained data were analysed using qualitative content analysis. Results: The results are presented in four thematic sections: childbirth, the postnatal period, communication and the relationship with healthcare professionals, and suggestions for improving the childbirth experience. Participants often described the childbirth environment as sensory-intensive and overwhelming. They identified light, sounds, touch, medical procedures, sense of control, predictability, the presence of a partner and the communication style of healthcare professionals as important factors in the childbirth experience. In the postnatal period, they emphasised the importance of physical recovery, breastfeeding, coping with lack of sleep, infant crying and physical contact, as well as the need for gradual learning of newborn care. In relation to healthcare professionals, they highlighted clear communication, explanation of procedures, patience, respectful attitude and consideration of individual sensory needs as important. Suggestions for improving the childbirth experience included reducing sensory overload, announcing procedures in advance, limiting unnecessary touch, enabling the presence of a support person and providing more individualised care. Discussion and conclusion: The findings indicate that the childbirth and postnatal experiences of women with autism spectrum disorder are not determined only by the medical course of childbirth, but also by the sensory environment, clarity of the information provided, the attitude of healthcare professionals and the possibility of individual adaptations. Sensory-adapted, predictable and respectful care may contribute to a greater sense of safety and reduced burden among women. Interprofessional collaboration, including midwifery and occupational therapy, is also important in this context.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>diplomska dela</Beseda>
    <Beseda>delovna terapija</Beseda>
    <Beseda>avtizem</Beseda>
    <Beseda>porodna izkušnja</Beseda>
    <Beseda>senzorna predelava</Beseda>
    <Beseda>babištvo</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>diploma theses</Beseda>
    <Beseda>occupational therapy</Beseda>
    <Beseda>autism</Beseda>
    <Beseda>childbirth experience</Beseda>
    <Beseda>sensory processing</Beseda>
    <Beseda>midwifery</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[K. Krenos]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2026-07-16 07:45:55</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2026-07-16 07:46:02</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2026-07-17 04:30:41</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2026</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>VIII, 43 str., [8] str. pril.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="162787" Ime="Katja" Priimek="Krenos" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="474864643" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="17384" Ime="Nevenka" Priimek="Gričar" AltIme="Nevenka Gricar" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="13646435" Afiliacija="" ArrsID="40433" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="17354" Ime="Tita" Priimek="Stanek Zidarič" AltIme="Tita Stanek Zidarič; Tita Stanek-Zidarič; Tita Stanek- Zidarič; T. Stanek Zidarič; T. Stanek Zidarič; Tita Stanek Zidaric; Tita Stanek Zidaric" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="106750563" Afiliacija="" ArrsID="37154" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="17387" Ime="Alenka" Priimek="Oven" AltIme="" VlogaID="901" VlogaNaziv="Recenzent" ConorID="42053219" Afiliacija="" ArrsID="40424" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">615.851</Identifikator>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">160563</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/285029379">285029379</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="240165" DatotekaNRID="14739015" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="944845" VelikostDatotekeKratko="922,70 KB" DatumVstavljanja="2026-07-16 07:46:05" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="false" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.0001" Zaporedje="0">
      <Naziv>60698.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>60698.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>0D4C4ACD6DE81FF09F038669769BA050</MD5>
      <SHA256>272f089abc29b0a40fa3c2328f1efb69affdfccf6d59770c7b9b7176d473b346</SHA256>
      <UUID>738aba8c-80d9-11f1-9b0d-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=240165</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="24" Kratica="ZF" ZavodEvsID="0000078" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Zdravstvena fakulteta </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
