<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="184750" NadgradivoID="0" NRID="28914403" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=184750" StOgledov="149" StPrenosov="83" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-16 08:01:50" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-184750">20.500.12556/RUL-184750</PID>
  <Naslov>Evolucija funkcionalnega zemljišča v odnosu do stanovanjske hiše na podeželju Podravske regije</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Evolution of appertaining land in relation to the residential building in the Podravska region countryside</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Raziskava obravnava evolucijo prostorskega vzorca, ki opredeljuje odnos med stanovanjskim objektom in pripadajočim funkcionalnim zemljiščem v podeželskem prostoru Podravske regije od sredine 19. stoletja do danes. Osrednji cilj je razumeti spremembe in razvoj tega odnosa ter identificirati ključne prostorske, tipološke in družbeno-ekonomske dejavnike, ki so vplivali na njegovo preoblikovanje. Raziskava izhaja iz predpostavke, da se je z razvojem tipologije podeželske stanovanjske gradnje, od tradicionalne preko tipske do sodobne, bistveno spremenila povezanost med interierjem stanovanjskega objekta, njegovim zunanjim prostorom in širšim prostorskim kontekstom naselja.
Metodološko raziskava temelji na kombinaciji teoretične analize, empiričnega evidentiranja ter primerjalne in longitudinalne metode.  Analizirana so bila tri izbrana podeželska naselja v Podravski regiji, ki predstavljajo tri reliefne tipe (na ravnini, na hribu in na slemenu). Raziskava vključuje preučevanje prostorske postavitve stanovanjskih objektov, strukture in rabe pripadajočih parcel ter njihovega odnosa do sosednjih zemljišč in objektov. Poseben poudarek je namenjen longitudinalni primerjavi zgodovinskega stanja na podlagi Franciscejskega katastra in sodobnega stanja, dopolnjeni z GIS-analizo, terenskim opazovanjem in anketnim raziskovanjem. S tem je bila omogočena več nivojska obravnava funkcionalnega zemljišča kot morfološke, programske in razvojne enote.
Rezultati raziskave kažejo, da je bila v tradicionalni podeželski gradnji vzpostavljena visoka stopnja funkcionalne, prostorske in simbolne povezanosti med stanovanjskim objektom in pripadajočim zemljiščem, pri čemer so bivalni, gospodarski in krajinski elementi tvorili koherenten prostorski sistem. Prehod v obdobje tipske gradnje (1970–1990) pomeni izrazito prelomnico, saj se pojavi središčna ali neustrezno umeščena postavitev objektov, povečanje utrjenih površin ter postopna fragmentacija zunanjega prostora. Longitudinalna analiza je pokazala procese transformacije in delne degradacije funkcionalnega zemljišča, zlasti v ravninskem prostoru, medtem ko reliefno razgibani tereni ohranjajo stabilnejše morfološke zakonitosti. Ugotovljeno je bilo tudi, da absolutna velikost zemljišča ni odločilni dejavnik kakovosti bivanja; bistveno pomembnejše je razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter organizacija prehoda med stanovanjskim objektom in bivalnim vrtom.
Razprava potrjuje, da so spremembe v načinu bivanja, opuščanje kmetijske dejavnosti, urbanizirani vzorci vsakdanjega življenja ter nekritični prenos univerzalnih tipskih rešitev v podeželski prostor ključni dejavniki razkroja tradicionalno koherentnega sistema. Sklepno raziskava izpostavlja potrebo po ponovnem premisleku prostorskih in arhitekturnih pristopov k podeželski stanovanjski gradnji ter nakazuje možnosti za boljšo in celovitejšo povezavo stanovanjskega objekta z zunanjimi površinami pripadajoče parcele v prihodnjem razvoju podeželskega prostora.</Opis>
  <TujJezik_Opis>The research is discussing the evolution of spatial pattern that is determining the relations between the residential object and the accompanying functional land in the countryside of Podravska Region from the middle of the nineteenth century until today. The central goal is to understand changes and the development of this relation, as well as to identify key spatial, typological and socio-economic factors that have influenced its reshaping. The research is stemming from the assumption that with the development of the countryside residential construction typology, from traditional through standard type to modern, the connection between the interior of a residential object, its external space, and a wider context of a settlement had been dramatically altered. 
The methodological research is founded on the combination of theoretical analysis, empirical evidencing, and comparative and longitudinal method. Three selected countryside settlements in Podravska Region were analysed. They represent three relief types; flatlands, hills, and ridge. The research is including the study of spatial setting of residential objects, structure and use of the accompanying parcels of land, as well as their attitude toward the neighbouring land plots and objects. A special emphasis is intended for the longitudinal comparison between a historical situation on the basis of Franziszeischer cadastre and the current one, also accompanied by a GIS-analysis, field observations, and research through surveys. This enabled a multilevel treatment of the functional land plot as a morphological, programmatic, and developmental unit. 
The research results are showing that in a traditional countryside construction a high level of functional, spatial, and symbolic connectivity was established between the residential object and the accompanying land, whereby the residential, economic, and landscape elements formed a coherent spatial system. The transition into the period of constructing certain standard types of buildings (1970–1970) signifies a clear turning point since we start seeing a central or unsuitably positioned setting of buildings, enlargement of solid floor areas, and gradual fragmentation of the outside space. The longitudinal analysis has shown processes of transformation and partial degradation of the functional land plot, especially in the flatland space, while terrains with diversfied relief keep preserving stabler morphological principles. It had been established also that the absolute size of the land plot is not a decisive quality of life factor; the relation between the constructed and green areas is much more important, as is organising the transition between the residential object and the residential garden. 
The research is confirming that changes in lifestyle, relinquishing agricultural activities, urbanised patterns of daily life, and uncritical transfer of universal standard types of buildings into a countryside are key factors in the decomposing of a traditionally coherent system. For a conclusion, the research is emphasising the need for a renewed consideration in regard to spatial and architectural approaches towards a countryside residential construction, and is pointing towards possibilities for a better and more wholesome connection of the residential object with the external areas of the accompanying parcel of land in the future development of the countryside areas.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>vzorec pozidave</Beseda>
    <Beseda>podeželsko naselje</Beseda>
    <Beseda>stanovanjski objekti</Beseda>
    <Beseda>funkcionalno zemljišče</Beseda>
    <Beseda>evolucija</Beseda>
    <Beseda>Podravska regija</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>Settlement pattern</Beseda>
    <Beseda>Countryside settlement</Beseda>
    <Beseda>Residential objects</Beseda>
    <Beseda>Functional land</Beseda>
    <Beseda>Evolution</Beseda>
    <Beseda>Podravska Region</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik></Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb31" DRIVER="info:eu-repo/semantics/doctoralThesis">Doktorsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2026-07-15 08:01:51</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2026-07-15 08:02:04</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2026-07-31 13:30:21</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2026</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>345 str.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>Objavljeno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="162660" Ime="Nuša" Priimek="Voda" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="101498" Ime="Alenka" Priimek="Fikfak" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="116007" Ime="Matej" Priimek="Nikšič" AltIme="" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">129597</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/286605827">286605827</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="239842" DatotekaNRID="14738374" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="13107745" VelikostDatotekeKratko="12,50 MB" DatumVstavljanja="2026-07-15 08:02:05" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="false" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.0001" Zaporedje="0">
      <Naziv>27359.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>27359.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>DE13C80107F3D061B558C528A261D955</MD5>
      <SHA256>6a88c6a7240c477233bdfa5ae2de8fc3607c30dcd8a94fc79c7dcdaaf9fa3fd7</SHA256>
      <UUID>8751aab8-8012-11f1-9b0d-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=239842</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="6" Kratica="FA" ZavodEvsID="0000058" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Fakulteta za arhitekturo </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.08" Koda="2.08" Naziv="Doktorska disertacija" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
