<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="184521" NadgradivoID="0" NRID="28885825" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=184521" StOgledov="267" StPrenosov="123" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-24 21:48:47" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-184521">20.500.12556/RUL-184521</PID>
  <Naslov>Generativna umetna inteligenca kot podpora personaliziranemu učenju kemije: empirična analiza učnih učinkov, interesa in stališč dijakov.</Naslov>
  <Podnaslov>magistrsko delo</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Generative artificial intelligence as support for personalized chemistry learning: an empirical analysis of learning outcomes, interest, and student attitudes</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Kemija po izobraževalni vertikali pogosto velja za zahtevno in abstraktno, zato učitelji 
pouk kemije med drugim podpirajo z IKT učnimi pristopi. Ob pojavu generativne 
umetne inteligence (GenUI) se odpira novo vprašanje: ali lahko dotična orodja 
smiselno in odgovorno obogatijo tako učenje kot tudi poučevanje kemije v srednji šoli. 
V magistrskem delu je bila empirično preverjena primernost uporabe GenUI kot 
podpore dijaku v učnem procesu. Raziskano je bilo, ali se priprava na laboratorijsko 
delo z uporabo GenUI v obravnavanem učnem kontekstu povezuje z boljšim 
razumevanjem kemijskih učnih vsebin, višjimi učnimi dosežki in večjo trajnostjo znanja 
ter kako se povezuje z interesom, zaznano kompetentnostjo dijakov in njihovimi stališči 
do uporabe GenUI pri pouku kemije. V raziskavo je bil vključen namenski vzorec 
dijakov 2. letnika gimnazije v osrednjeslovenski regiji (N = 27), ki so pri pouku kemije 
izvedli dve laboratorijski vaji iz tematskega učnega sklopa Ravnotežja v vodnih 
raztopinah. Dijaki so bili razdeljeni v dve heterogeni skupini. Prva skupina se je na prvo 
laboratorijsko vajo pripravljala na tradicionalen način, druga pa tradicionalno z dodano 
personalizirano podporo GenUI. Pri drugi laboratorijski vaji sta se načina priprave 
skupin zamenjala. Po vsaki vaji so dijaki reševali preizkus znanja in izpolnjevali 
vprašalnike s trditvami Likertovega tipa za merjenje situacijskega interesa, zaznane 
kompetentnosti in stališč do uporabe GenUI. Po dveh tednih je bil izveden odloženi 
preizkus znanja, izbranih deset dijakov pa je sodelovalo v polstrukturiranih intervjujih 
o izkušnjah z uporabo GenUI pri pouku in učenju kemije. Rezultati so pokazali, da so 
dijaki pri pripravi z uporabo GenUI na obeh neposrednih preizkusih znanja dosegli 
statistično značilno boljše rezultate kot pri tradicionalni pripravi. Podoben vzorec se je 
pokazal tudi pri odloženih preizkusih znanja, kar nakazuje na možnost, da je bila 
priprava z uporabo GenUI v obravnavanem kontekstu povezana z boljšim ohranjanjem 
znanja. Dijaki so ob uporabi GenUI poročali o višjem situacijskem interesu in višji 
zaznani kompetentnosti pri laboratorijskem delu. Pri stališčih do GenUI so bile 
pozitivne spremembe izrazite predvsem pri zaznavanju uporabnosti GenUI za učenje 
in pouk kemije. Kvalitativni rezultati so pokazali, da so dijaki GenUI večinoma doživljali 
kot hitro, dostopno in uporabno učno podporo, ki jim je pomagala pri razumevanju 
pojmov, preverjanju odgovorov, razlagi po korakih in pripravi na laboratorijsko delo. 
Obenem so opozorili na omejitve, kot so možnost napačnih ali premalo osredotočenih 
odgovorov, potreba po ustreznem predznanju, zahtevnost oblikovanja kakovostnih 
vprašanj ter dileme glede meje med dovoljeno učno podporo in nedovoljeno bližnjico.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Chemistry is often perceived as a demanding and abstract subject throughout the 
educational pathway. For this reason, chemistry teachers, among other strategies, 
support instruction through ICT-based teaching approaches. With the emergence of 
generative artificial intelligence (GenAI), a new question arises: whether such tools can 
meaningfully and responsibly enrich both the learning and teaching of chemistry in 
upper-secondary education. This master’s thesis empirically examined the suitability 
of using GenAI as a form of student support in the learning process. The study 
investigated whether GenAI contributed to a better understanding of chemistry learning 
content and improved learning outcomes, whether it enhanced the durability of 
knowledge, how it influenced students’ interest and perceived competence, and what 
attitudes students held toward GenAI and its use in chemistry lessons. The study 
included a purposive sample of second-year general upper-secondary school students 
from the Central Slovenia region (N = 27). As part of chemistry lessons, the students 
carried out two laboratory exercises within the thematic unit Equilibria in Aqueous 
Solutions. They were divided into two heterogeneous groups. For the first laboratory 
exercise, one group prepared in the traditional way, while the other prepared 
traditionally with the addition of personalised GenAI support. For the second laboratory 
exercise, the preparation methods were reversed between the groups. After each 
laboratory exercise, the students completed a knowledge test and questionnaires 
consisting of Likert-type statements measuring situational interest, perceived 
competence, and attitudes toward the use of GenAI. Two weeks later, a delayed 
knowledge test was administered, and ten selected students participated in semi
structured interviews about their experiences with using GenAI in chemistry learning 
and instruction. The results showed that, when preparing with the support of GenAI, 
students achieved statistically significantly better results on both immediate knowledge 
tests than when preparing in the traditional way. A similar pattern was also observed 
in the delayed knowledge tests, suggesting that the use of GenAI contributed to greater 
knowledge retention. Students also reported higher situational interest and greater 
perceived competence in laboratory work when using GenAI. With regard to attitudes 
toward GenAI, positive changes were particularly evident in students’ perceptions of 
the usefulness of GenAI for learning and chemistry instruction. The qualitative findings 
indicated that students generally perceived GenAI as a fast, accessible, and useful 
form of learning support. They reported that it helped them understand concepts, check 
answers, follow step-by-step explanations, and prepare for laboratory work. At the 
same time, they pointed out several limitations, including the possibility of inaccurate 
or insufficiently focused responses, the need for appropriate prior knowledge, the 
difficulty of formulating high-quality prompts, and dilemmas concerning the boundary 
between acceptable learning support and an inappropriate shortcut.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>generativna umetna inteligenca</Beseda>
    <Beseda>kemija</Beseda>
    <Beseda>laboratorijske vaje</Beseda>
    <Beseda>dijaki</Beseda>
    <Beseda>učni dosežki</Beseda>
    <Beseda>situacijski interes</Beseda>
    <Beseda>stališča do generativne umetne inteligence</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>generative artificial intelligence</Beseda>
    <Beseda>chemistry</Beseda>
    <Beseda>laboratory exercises</Beseda>
    <Beseda>upper
secondary students</Beseda>
    <Beseda>learning outcomes</Beseda>
    <Beseda>situational interest</Beseda>
    <Beseda>attitudes toward 
generative artificial intelligence.</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>B. Zupančič</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2026-07-09 08:31:13</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2026-07-09 08:31:22</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2026-07-10 11:01:43</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2026</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>VIII, 110, IXVIII str.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="162520" Ime="Blaž" Priimek="Zupančič" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="474589443" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="26113" Ime="Miha" Priimek="Slapničar" AltIme="M. Slapničar" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="231042147" Afiliacija="" ArrsID="36796" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="133040" Ime="Luka" Priimek="Ribič" AltIme="" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="421054979" Afiliacija="" ArrsID="57925" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">54:373.3(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">205917</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/284361987">284361987</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="237397" DatotekaNRID="14734118" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="13326042" VelikostDatotekeKratko="12,71 MB" DatumVstavljanja="2026-07-09 08:31:23" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="false" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.0001" Zaporedje="0">
      <Naziv>52203.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>52203.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>3EE5EF552097BA8EC7295376ED82E180</MD5>
      <SHA256>ff8e0c4797438803465bc6aab719133b206e65c7bec97478d3d49952921ddc07</SHA256>
      <UUID>ae767357-7b5f-11f1-9b0d-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=237397</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="20" Kratica="PEF" ZavodEvsID="0000074" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Pedagoška fakulteta</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
