<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="184232" NadgradivoID="0" NRID="28852106" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=184232" StOgledov="193" StPrenosov="98" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-18 16:31:05" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-184232">20.500.12556/RUL-184232</PID>
  <Naslov>Pravica do socialne varnosti v primeru naravnih nesreč</Naslov>
  <Podnaslov>(magistrsko diplomsko delo)</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>THE RIGHT TO SOCIAL SECURITY IN THE EVENT OF NATURAL DISASTERS</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Naravne nesreče so v sodobni družbi prerasle iz občasnih in izjemnih dogodkov v pomembno 
in vse pogostejše kolektivno socialno tveganje, ki globoko vpliva na stabilnost sistema socialne 
varnosti ter na uresničevanje ustavne pravice do socialne varnosti. Magistrsko delo 
sistematično proučuje, kako slovenski sistem socialne varnosti reagira na posledice naravnih 
nesreč ter ali je v zadostni meri prilagojen njihovi kolektivni, nenadni in katastrofalni naravi.
Skozi teoretično analizo temeljnih načel socialne varnosti, in sicer načela solidarnosti, načela 
ekvivalence in načela samoodgovornosti ter pozitivnih obveznosti socialne države, ki izhajajo 
iz 2. in 50. člena Ustave Republike Slovenije, delo kritično presoja ustreznost obstoječe 
ureditve. Na podlagi konkretnih primerov nedavnih naravnih nesreč in izrednih razmer, kot so 
žled, ki je leta 2014 prizadel Slovenijo, požar na Krasu leta 2022, katastrofalne poplave avgusta 
2023 ter epidemija COVID-19, delo pokaže, da se obstoječi sistem socialne varnosti preveč 
nagiba k reaktivnemu in kompenzacijskemu pristopu, namesto k preventivnemu, s katerim bi 
lahko uresničitev socialnih tveganj preprečili oziroma močno zmanjšali, ne pa le blažili njihove 
posledice. Kljub obsežni normativni dejavnosti in sprejetju številnih interventnih ukrepov po 
posameznih nesrečah v njem primanjkuje sistematične, trajne in preventivno usmerjene 
ureditve, ki bi celovito naslavljala dolgotrajne socialno-ekonomske posledice, kot so izpad 
dohodka, nova tveganja invalidnosti, povečanje življenjskih stroškov, potreba po dolgotrajni 
oskrbi ter socialna izključenost zlasti ranljivih skupin prebivalstva.
Raziskava ugotavlja, da naravne nesreče predstavljajo novo, samostojno socialno tveganje, ki 
ga ni mogoče v celoti zreducirati na zgolj sekundarne posledice klasičnih individualnih 
socialnih tveganj (kot so bolezen, brezposelnost ali invalidnost). Gre za kompleksno kolektivno 
tveganje, katerega značilnosti zahtevajo temeljito prilagoditev celotnega sistema socialne 
varnosti. V tem kontekstu delo posebej izpostavlja nujnost novega ravnotežja med tremi 
temeljnimi načeli socialne varnosti ter krepitve preventivne in odpornostne komponente 
sistema, ki bi presegla dosedanji pristop, ki temelji predvsem na reaktivnem mehanizmu.
Delo zaključuje z ugotovitvijo, da mora socialna država v izrednih razmerah svoje pozitivne 
obveznosti uresničevati na celostnejši in bolj preventiven način. To ne pomeni zgolj 
sprejemanja kratkoročnih, enkratnih intervencij, ki rešujejo neposredno nastalo situacijo, 
temveč predvsem vzpostavitev trajnih, prilagodljivih in inkluzivnih mehanizmov socialne 
zaščite. Le na tak način bo pravica do socialne varnosti ohranila svoj polni ustavni pomen tudi 
v času vse pogostejših in intenzivnejših naravnih nesreč, ki zaradi podnebnih sprememb 
postajajo del novega normalnega življenjskega tveganja v 21. stoletju.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Natural disasters in contemporary society have evolved from occasional and exceptional events 
into a significant, increasingly frequent collective social risk. This deeply affects the stability 
of the social security system and the realisation of the constitutional right to social security. 
This master’s thesis systematically examines how the Slovenian social security system 
responds to the consequences of natural disasters. It also asks whether the system is sufficiently 
adapted to their collective, sudden, and catastrophic nature.
This thesis employs a theoretical analysis of the fundamental principles of social security: 
solidarity, equivalence, and personal responsibility. It also considers the positive obligations of 
the social state, as outlined in Articles 2 and 50 of the Constitution of the Republic of Slovenia. 
Based on specific examples of recent natural disasters and emergencies, such as the ice storm 
that struck Slovenia in 2014, the fire in the Karst region in 2022, the catastrophic floods of 
August 2023, and the COVID-19 epidemic, this study demonstrates that the existing social 
security system leans too heavily toward a reactive and compensatory approach, rather than a 
preventive one, which could prevent or significantly reduce the occurrence of social risks, 
rather than merely mitigating their consequences. Despite extensive normative activity and 
numerous interventions adopted after individual disasters, the system lacks a systematic, 
permanent, and prevention-oriented framework. Such a framework would address long-term 
socio-economic consequences, including loss of income, new risks of disability, increased 
living costs, long-term care needs, and social exclusion of vulnerable population groups.
The research establishes that natural disasters constitute a new, autonomous social risk that 
cannot be fully reduced to mere secondary consequences of classical individual social risks 
(such as illness, unemployment, or disability). It is a complex collective risk whose 
characteristics require a fundamental adaptation of the entire social security system. In this 
context, the thesis particularly highlights the need for a new balance among the three 
fundamental principles of social security and for strengthening the system&#039;s preventive and 
resilient components, moving beyond the current predominantly reactive approach.
The thesis concludes that in emergency situations, the social state must fulfil its positive 
obligations in a more comprehensive and proactive manner. This does not mean merely 
adopting short-term, one-off interventions that address the immediate situation, but above all, 
establishing permanent, adaptable, and inclusive mechanisms of social protection. Only in this 
way can the right to social security retain its full constitutional significance even in times of 
increasingly frequent and intense natural disasters, which, due to climate change, are becoming 
part of the new normal of life risks in the 21st century.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>naravna nesreča</Beseda>
    <Beseda>socialna varnost</Beseda>
    <Beseda>novo socialno tveganje</Beseda>
    <Beseda>izredne razmere</Beseda>
    <Beseda>načelo solidarnosti</Beseda>
    <Beseda>načelo samoodgovornosti</Beseda>
    <Beseda>načelo ekvivalence</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>natural disaster</Beseda>
    <Beseda>social security</Beseda>
    <Beseda>new social risk</Beseda>
    <Beseda>emergency situations</Beseda>
    <Beseda>the principle 
of solidarity</Beseda>
    <Beseda>the principle of personal responsibility</Beseda>
    <Beseda>the principle of equivalence</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>N. Hrovatin</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2026-07-02 09:01:24</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2026-07-02 09:01:35</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2026-08-27 14:54:11</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2026</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>[Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>[Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>1 spletni vir (1 datoteka PDF (IV, 46 str.))</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>Zaloznikova</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>Objavljeno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="162599" Ime="Nina" Priimek="Hrovatin" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="474663171" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="153034" Ime="Luka" Priimek="Mišič" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="59083875" Afiliacija="" ArrsID="38140" ORCID="https://orcid.org/0000-0001-8235-7721"></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">349:364.3(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">138533</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/284546819">284546819</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="236841" DatotekaNRID="14728641" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="1940497" VelikostDatotekeKratko="1,85 MB" DatumVstavljanja="2026-07-02 09:01:35" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="false" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.0001" Zaporedje="0">
      <Naziv>27959.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>27959.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>B796523FFF0655FFB3493BE4D06CF7DE</MD5>
      <SHA256>ed87bbbb9d08bcd9a6dfd4bff7844293dc601b7e84bf46a296357598087722e6</SHA256>
      <UUID>c1762ae6-75e3-11f1-9b0d-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=236841</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="21" Kratica="PF" ZavodEvsID="0000075" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Pravna fakulteta </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
