20.500.12556/RUL-183344 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v socialnem delu z mladimi doktorska disertacija Use of communication and information technology in social work with young people Disertacija raziskuje uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v socialnem delu z mladimi. Izhaja iz prepoznane priložnosti za obogatitev prakse socialnega dela s tehnologijo, ki je sestavni del vsakdana mladih. Osrednji raziskovalni problem je, kako lahko IKT prispeva k vzpostavljanju stika z mladimi ter procesu podpore in pomoči ob ohranjanju temeljnih vrednot stroke. Teoretični del opredeli IKT in analizira njen razvoj v socialnem delu od začetnega odpora do sodobnih praks, s poudarkom na prelomnici COVID-19. Raziskava temelji na postmoderni sodelovalni socialno-konstrukcionistični paradigmi, ki v ospredje postavlja odnosno izkušnjo med socialno delavko in mladim ter razume IKT kot družbeno konstruirana orodja, katerih pomen se oblikuje v interakciji in kontekstu uporabe. Predstavljene so značilnosti mladih, njihove digitalne navade ter prednosti in izzivi uporabe IKT, od izboljšane dostopnosti in zmanjšane stigme do etičnih dilem in zabrisanih profesionalnih mej. Metodološko raziskava sledi principom mešanih metod z elementi akcijskega raziskovanja: kvantitativna anketa, fokusna skupina, usposabljanje socialnih delavk, štirimesečno spremljanje uporabe IKT v praksi in končni intervjuji. Ta večfazni pristop omogoča celovito razumevanje tematike iz različnih perspektiv. Ugotovitve razkrivajo ambivalenten odnos socialnih delavk do IKT. Prepoznavajo njegov potencial, vendar izražajo zadržke glede ohranjanja osebnega stika. Med izzivi izstopajo tehnične ovire, pomanjkanje digitalnih kompetenc in dilema stalne dostopnosti. Raziskava ovrže stereotip o mladih kot homogeni skupini »digitalnih domorodcev« in pokaže njihove raznolike preference. Prevladuje administrativna raba IKT, uporaba v svetovalnem procesu je redkejša. Institucionalni kontekst pri tem igra pomembno vlogo: nevladne organizacije izkazujejo večjo fleksibilnost in inovativnost pri uvajanju digitalnih orodij, javne institucije pa delujejo v strožjih organizacijskih in varnostnih okvirih. Najučinkovitejši so hibridni pristopi, ki premišljeno združujejo osebni stik z digitalnimi orodji. Disertacija zaključuje, da IKT ni nadomestilo za tradicionalno socialno delo, temveč ga lahko smiselno dopolnjuje. This dissertation explores the use of information and communication technology (ICT) in social work with young people, stemming from the recognized opportunity to enrich practice with technology that is an integral part of young people's daily lives. The central research question is how ICT can contribute to establishing contact with young people and to the support and help processes while preserving the fundamental values of the profession. The theoretical section analyzes ICT's development in social work from initial resistance to contemporary practices, with an emphasis on the COVID-19 turning point. The research is based on a postmodern collaborative social-constructionist paradigm, which prioritizes the relational experience between the social worker and the young person and understands ICT as socially constructed tools whose meaning is shaped by interaction and context. The study presents young people's digital habits and the advantages and challenges of ICT use, ranging from improved accessibility and reduced stigma to ethical dilemmas and blurred professional boundaries. Methodologically, the study follows a mixed-methods design with elements of action research: a quantitative survey, a focus group, training for social workers, four months of monitoring ICT use in practice, and final interviews. Findings reveal social workers' ambivalent attitude toward ICT - they recognize its potential but express reservations about maintaining personal contact. Key challenges include technical barriers, lack of digital competencies, and the dilemma of constant availability. The research debunks the stereotype of young people as a homogeneous group and highlights their diverse preferences. Administrative use of ICT predominates, while its use in the counseling process is less common. Non-governmental organizations prove more flexible and innovative than public institutions. The most effective approaches are hybrid ones that thoughtfully combine personal contact with digital tools. The dissertation concludes that ICT is not a substitute for traditional social work, but can meaningfully complement it. IKT mladi digitalizacija delovni odnos hibridni pristopi digitalne kompetence ICT youth digitalization co-creation work relationship hybrid approaches digital competencies true false false [I. Dežman Burazer] Slovenski jezik Angleški jezik Doktorsko delo/naloga 2026-06-11 09:00:08 2026-06-11 09:00:21 2026-06-12 14:50:47 0000-00-00 00:00:00 2026 0 Ljubljana 0 Ljubljana 488 str. 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 354.4-053.6:007(043.3) 56650 281497603 20162.pdf 20162.pdf 1 24F2671B491F8F9A4070CB84A62AD3E9 ddfd6caf85250585509165b3d18abf3181629426fe6e4e505c28c5fb183d6d4c 32068868-6563-11f1-9b0d-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=235345 Fakulteta za socialno delo 0 0 0