<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="182946" NadgradivoID="0" NRID="28674898" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=182946" StOgledov="184" StPrenosov="89" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-07-09 17:56:39" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-182946">20.500.12556/RUL-182946</PID>
  <Naslov>Vpliv uporabe radiofarmakov na plod v času nosečnosti</Naslov>
  <Podnaslov>diplomsko delo</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>The effect of the use of radiopharmaceuticals on the fetus during pregnancy - literature review</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov>diploma work</TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Uvod: Nuklearna medicina uporablja radiofarmake, ki oddajajo ionizirajoče sevanje. Med 
nosečnostjo je uporaba teh postopkov možna le, kadar korist za mater in plod presega 
tveganje. Plod je zaradi povečane radiosenzitivnosti občutljiv, zato je pomembno oceniti 
prenose in biokinetiko radiofarmakov ter sevalno dozo na plod. Tveganje za plod je odvisno 
od gestacijske starosti, vrste uporabljenega radiofarmaka in količine sevanja, ki ga plod 
prejme med preiskavo. Namen: Namen diplomske naloge je s sistematičnim pregledom 
literature raziskati vpliv radiofarmakov na plod med nosečnostjo ter opisati njihovo 
upravičeno uporabo, možne učinke na plod in obdobje največje občutljivosti na ionizirajoče 
sevanje. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo s sistematičnim pregledom 
literature v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, Wiley Online Library, 
Google Scholar in European Journal of Medical Physics. Članke smo iskali med letoma 2010 
in 2026, v angleškem jeziku, s ključnimi besedami: pregnant women, pregnancy, fetus, fetal 
dose, radiopharmaceuticals, nuclear medicine in molecular imaging. Pri analizi smo 
upoštevali metode, rezultate in ugotovitve, ki se nanašajo na dozo na plod, varno uporabo 
radiofarmakov in ukrepe za zmanjšanje tveganja. Rezultati: Po pregledu podatkovnih baz 
smo v analizo vključili 12 relevantnih člankov. Pregledali smo njihove metode, rezultate in 
ugotovitve glede doze na plod, občutljivosti ploda in varne uporabe radiofarmakov. 
Ugotovitve kažejo, da je plod najbolj občutljiv v prvem trimesečju, da večina uporabljenih 
radiofarmakov povzroča nizke doze, ki so pod pragom determinističnih učinkov, ter da lahko 
ustrezni ukrepi, kot so zmanjšan odmerek, hidracija in spodbujanje izločanja urina, dodatno 
zmanjšajo tveganje. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je plod najbolj občutljiv na 
ionizirajoče sevanje v zgodnji nosečnosti, zlasti med organogenezo. Povprečne doze na plod 
pri standardnih diagnostičnih preiskavah, kot sta pozitronska emisijska tomografija z 
računalniško tomografijo z uporabo fluorodeoksiglukoze, označene s 18fluorom, ali 
scintigrafija z 99m-tehnecijem, ostajajo nizke in ne presegajo pragov za deterministične 
učinke. Uporaba radiofarmakov je upravičena le, kadar diagnostični izid neposredno vpliva 
na materino zdravljenje, pri čemer je ključno upoštevati načelo čim nižje razumno dosegljive 
izpostavljenosti, optimizirati protokole, zmanjšati aplicirano aktivnost ter spodbujati 
hidracijo in pogosto praznjenje mehurja. Najpogosteje uporabljeni diagnostični radiofarmaki 
so spojine 99m-tehnecija in fluorodeoksiglukoza, označena s 18fluorom, medtem ko je 
terapevtska uporaba radiofarmakov, zlasti 131joda, med nosečnostjo skoraj vedno 
odsvetovana. Pravilno načrtovana uporaba radiofarmakov med nosečnostjo je tako lahko 
varna in omogoča diagnostično korist ob minimalnem tveganju za plod.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Introduction: Nuclear medicine uses radiopharmaceuticals that emit ionizing radiation. 
During pregnancy, these procedures are performed only when the benefit for the mother and 
the fetus outweigh the potential risk. Due to increased radiosensitivity, the fetus is 
particularly vulnerable, therefore it is important to evaluate the transfer and biokinetics of 
radiopharmaceuticals as well as the fetal radiation dose. The risk to the fetus depends on 
gestational age, the type of radiopharmaceutical used, and the amount of radiation received 
during the examination. Purpose: The aim of this thesis is  to examine the effects of 
radiopharmaceuticals on the fetus during pregnancy and to describe their justified use, 
possible effects on the fetus, and the period of greatest sensitivity to ionizing radiation 
through a systematic literature review. Methods: A descriptive method with a systematic 
literature review was used. Literature was searched in international databases such as 
PubMed, ScienceDirect, Wiley Online Library, Google Scholar, and the European Journal 
of Medical Physics. Articles published between 2010 and 2026 in English were included. 
The following keywords were used: pregnant women, pregnancy, fetus, fetal dose, 
radiopharmaceuticals, nuclear medicine, and molecular imaging. In the analysis, we 
considered the methods, results, and findings related to fetal dose, safe use of 
radiopharmaceuticals, and risk-reduction measures. Results: After reviewing the databases, 
12 relevant articles were included in the analysis. Their methods, results, and findings 
regarding fetal dose, fetal sensitivity, and the safe use of radiopharmaceuticals were 
examined. The findings show that the fetus is most sensitive during the first trimester, that 
most commonly used radiopharmaceuticals result in low doses below the threshold for 
deterministic effects, and that appropriate measures such as reduced administered activity, 
hydration, and frequent urination can further reduce the risk. Discussion and 
conclusion: We found that the fetus is most sensitive to ionizing radiation in early 
pregnancy, particularly during organogenesis. The average fetal doses in standard diagnostic 
procedures, such as positron emission tomography combined with computed tomography 
using 18fluorine fluorodeoxyglucose  or scintigraphy with 99m-technetium, remain low and 
do not exceed the thresholds for deterministic effects. The use of radiopharmaceuticals is 
justified only when the diagnostic outcome directly affects the mother’s treatment. In such 
cases, it is essential to follow the principle of keeping radiation exposure as low as 
reasonably achievable, optimize protocols, reduce the administered activity, and encourage 
hydration and frequent bladder emptying. The most commonly used diagnostic 
radiopharmaceuticals are 99m-technetium compounds and 18fluorine fluorodeoxyglucose, 
whereas therapeutic use of radiopharmaceuticals, especially 131iodine, is almost always 
discouraged during pregnancy. Properly planned use of radiopharmaceuticals during 
pregnancy can therefore be safe and can provide diagnostic benefit with minimal risk to the 
fetus.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>diplomska dela</Beseda>
    <Beseda>radiološka tehnologija</Beseda>
    <Beseda>radiofarmaki</Beseda>
    <Beseda>nuklearna medicina</Beseda>
    <Beseda>plod</Beseda>
    <Beseda>nosečnost</Beseda>
    <Beseda>doza na plod</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>diploma theses</Beseda>
    <Beseda>radiologic technology</Beseda>
    <Beseda>radiopharmaceuticals</Beseda>
    <Beseda>nuclear medicine</Beseda>
    <Beseda>fetus</Beseda>
    <Beseda>pregnancy</Beseda>
    <Beseda>fetal dose</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[R. Skubic : N. Škoberne]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2026-05-29 07:45:38</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2026-05-29 07:45:58</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2026-05-30 04:58:32</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2026</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>X, 37 str.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="160371" Ime="Rina" Priimek="Skubic" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="472938755" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="160372" Ime="Nina" Priimek="Škoberne" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="472939011" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="87354" Ime="Alenka" Priimek="Matjašič" AltIme="A. Matjašič; Alenka Matjasic; Alenka Matjašic; Alenka Matjašić" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="309923171" Afiliacija="" ArrsID="55654" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="17410" Ime="Janez" Priimek="Žibert" AltIme="J. Zibert; J Žibert; J. Žibert; Janez Zibert; Janez Žibret" VlogaID="901" VlogaNaziv="Recenzent" ConorID="4777827" Afiliacija="" ArrsID="19236" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">616-07</Identifikator>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">159935</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/279766787">279766787</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="234642" DatotekaNRID="14694412" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="596008" VelikostDatotekeKratko="582,04 KB" DatumVstavljanja="2026-05-29 07:45:59" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="false" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.0001" Zaporedje="0">
      <Naziv>59138.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>59138.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>2C54B12BD78DC253B68902DC47E79BA7</MD5>
      <SHA256>02bc6e647d517b28c64d1a280e3268cfb5dffb24fbe87986338c57c10708a8e1</SHA256>
      <UUID>5233571e-5b21-11f1-b0ab-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=234642</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="24" Kratica="ZF" ZavodEvsID="0000078" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Zdravstvena fakulteta </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
