<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="181830" NadgradivoID="4296" NRID="28458327" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=181830" StOgledov="232" StPrenosov="75" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-03 16:17:06" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-181830">20.500.12556/RUL-181830</PID>
  <Naslov>Ekonomija ljubavi i braka u slovenačkoj prozi 19. veka</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Ekonomija ljubezni in poroke v slovenski prozi 19. stoletja</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Tokom 18. veka među građanima se pojavio koncept da su razlozi za venčanje duhovne i intelektualne vrline, lepota budućeg partnera, kao i uverenje da izbor partnera mora biti slobodan. Međutim, na slovenačkom selu razlog je bio ekonomski čak i u prvoj trećini 20. veka: ne veza srodnih duša, nego veza dva seoska imanja jednakog bogatstva; venčanje siromašnog se ljaka ili seljanke sa bogatim samo zato što su bili zaljubljeni jedno u drugo roditelji nisu dozvoljavali, a mladi par bi se povinovao njihovoj volji. Najznačajniji slovenački pisci seoskog porekla, npr. Josip Jurčič, Josip Stritar i Ivan Tavčar, u nekim svojim ranim proznim delima iz 60 ih do početka 80 ih godina 19. veka prikazivali su suprotno – naime, konflikte između roditelja i dece sa sela, jer bi želeli da se venčaju iz ljubavi sa siromašnijim izabranikom ili izabranicom. To znači da su pisci seoskoj omladini pripisali građanski model prava na brak iz ljubavi, što je u realnosti bilo izuzetno retko.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Koncept, da so razlogi za poroko duhovne in intelektualne vrline ter lepota bodočega partnerja, ter prepričanje, da mora biti izbira partnerja svobodna, se je začel nekje v 18. stoletju med meščani. Na kmetih pa je bil na Slovenskem razlog še v prvi tretjini 20. stoletja gospodarski: ne zveza sorodnih duš, ampak zveza dveh enako bogatih kmečkih gospodarstev; poroke revnega kmeta ali kmetice z bogatim zgolj zato, ker sta mlada dva zaljubljena, starši niso dovoljevali in zaljubljenci so se njihovi volji uklonili. Osrednji slovenski pisatelji kmečkega porekla, npr. Josip Jurčič, Josip Stritar in Ivan Tavčar, pa so v nekaterih svojih zgodnjih proznih delih iz 60-ih do začetka 80-ih let 19. stol. prikazovali nasprotno, namreč konflikte med kmečkimi starši in otroki, ker se ti hočejo iz ljubezni poročiti z revnejšim izvoljencem ali izvoljenko. To pomeni, da so pisatelji meščanski vzorec pravice do poroke iz ljubezni pripisali kmečki mladini, kar pa je bilo v realnosti zelo redko.The idea that marriage should be based on the spiritual and intellectual virtues – and the personal beauty – of the future partner, as well as the belief that partner selection should be a matter of individual choice, emerged among the bourgeoisie in the 18th century. However, in the Slovenian countryside, the motives for marriage remained primarily economic until the first third of the 20th century: marriages were not unions of soulmates but of two rural estates of equal wealth. Parents would not allow a poor farmer or farmer’s daughter to marry a wealthy partner solely out of love, and young couples generally submitted to their parents’ wishes. The most prominent Slovenian writers of rural origin, e.g. Josip Jurčič, Josip Stritar and Ivan Tavčar, depicted a different reality in some of their early prose works from the 1860s to the early 1880s. They described conflicts between rural parents and their children, who wished to marry poorer partners for love. This means that writers attributed to rural youth the bourgeois model of the right to marry for love, which was, in reality, very rare.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>slovenačka književnost</Beseda>
    <Beseda>srpka pripovetka</Beseda>
    <Beseda>romantična ljubav</Beseda>
    <Beseda>građanstvo</Beseda>
    <Beseda>19. vek</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>slovenska književnost</Beseda>
    <Beseda>kmečka povest</Beseda>
    <Beseda>romantična ljubezen</Beseda>
    <Beseda>meščanstvo</Beseda>
    <Beseda>19. stoletje</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik></Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="2074" ISO639-3="srp">Srbski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice>Licenca Creative Commons je navedena v kolofonu.</AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="dk_c" DRIVER="info:eu-repo/semantics/article">Članek v reviji</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2026-04-16 10:41:56</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2026-04-16 10:42:04</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2026-04-19 04:05:51</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2025</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba>TITLE: The economy of love and marriage in Slovenian prose of the 19th century / SUMMARY: The idea that marriage should be based on the spiritual and intellectual virtues – and the personal beauty – of the future partner, as well as the belief that partner selection should be a matter of individual choice, emerged among the bourgeoisie in the 18th century. However, in the Slovenian countryside, the motives for marriage remained primarily economic until the first third of the 20th century: marriages were not unions of soulmates but of two rural estates of equal wealth. Parents would not allow a poor farmer or farmer’s daughter to marry a wealthy partner solely out of love, and young couples generally submitted to their parents’ wishes. The most prominent Slovenian writers of rural origin, e.g. Josip Jurčič, Josip Stritar and Ivan Tavčar, depicted a different reality in some of their early prose works from the 1860s to the early 1880s. They described conflicts between rural parents and their children, who wished to marry poorer partners for love. This means that writers attributed to rural youth the bourgeois model of the right to marry for love, which was, in reality, very rare. / KEY WORDS: Slovene literature, rural novel, romantic love, bourgeoisie, 19th century</Opomba>
  <StStrani>Str. 33-58</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1>11</StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija>2025</Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>Zaloznikova</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>Objavljeno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="6" Kratica="CC BY 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl" Logo="by.png" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/licence/by.png" DatumZacetkaLicenciranja="" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="45282" Ime="Aleksander" Priimek="Bjelčevič" AltIme="A. Belčevič; Aleksandr Belčevič; Aleš Bjelčevič; Aleš Bjelčević; A. T. Belʹčevič; Aleksander T. Bjelčevič; Aleksandr Belʹčevič" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="3491427" Afiliacija="" ArrsID="11414" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">821.163.6.09&quot;18&quot;</Identifikator>
    <Identifikator ID="9" Sifra="ISSN-clanka" Naziv="ISSN pri članku" URL="">2466-555X</Identifikator>
    <Identifikator ID="15" Sifra="DOI" Naziv="DOI" URL="http://dx.doi.org/10.18485/slovenika.2025.11.1.2">10.18485/slovenika.2025.11.1.2</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/275337731">275337731</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="232569" DatotekaNRID="14655777" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="400423" VelikostDatotekeKratko="391,04 KB" DatumVstavljanja="2026-04-16 10:42:06" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="false" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>RAZ_Bjelcevic_Aleksander_2025.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>RAZ_Bjelcevic_Aleksander_2025.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>85DC921B577E7D929B499C11AA6D0289</MD5>
      <SHA256>1c1cf63f353e059f27a6b87d3ec55129ab04882b5e4e20b695235382e6387a1c</SHA256>
      <UUID>eb94607f-396f-11f1-b0ab-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=232569</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
    <Datoteka ID="232571" DatotekaNRID="0" NamenDatotekeID="5" NamenDatoteke="Izvorni URL" FormatDatotekeID="56" FormatDatoteke="URL" MIME="text/url" IkonaFormata="url.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/url.png" VelikostDatoteke="0" VelikostDatotekeKratko="0,00 KB" DatumVstavljanja="2026-04-16 11:11:37" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="false" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="2">
      <Naziv></Naziv>
      <OrgNaziv></OrgNaziv>
      <URL>https://slovenci.rs/sl/aleksander-bjelcevic-ekonomija-ljubavi-i-braka-u-slovenackoj-prozi-19-veka/</URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>0</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5></MD5>
      <SHA256></SHA256>
      <UUID>0b04a390-3974-11f1-b0ab-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=232571</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="17" Kratica="FF" ZavodEvsID="0000071" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Filozofska fakulteta </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="1.01" Koda="1.01" Naziv="Izvirni znanstveni članek" SchemaOrg="Article"></TipologijaDela>
  <OpenAIRE>
    <OpenAIRE ProjektID="info:eu-repo/grantAgreement/ARIS//P6-0239" Stevilka="P6-0239" Naslov="Literarnoprimerjalne in literarnoteoretske raziskave" Akronim="" Delez="0"></OpenAIRE>
  </OpenAIRE>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
