20.500.12556/RUL-181280 Foreign neighbours climate, language, and the future Tuji sosedje podnebje, jezik in prihodnost Translation is predicated on a knowledge of other languages, and the knowledge of foreign languages distinguishes translators from other language professionals, such as copy editors or copywriters. Yet, little attention is generally paid to the consequences of language acquisition for the world view of translators. In this article, it is argued that altered notions of time and attention follow on from im-mersion in other languages and that these changing perceptions are crucial to moving towards a more sustainable engagement with our planetary condition. If debates around artificial intelligence have dwelt overwhelmingly on the translation product – how the human translator fares in competition with the machine – much less has been written about translation process, about the lifelong acquisi-tion of languages by translators which informs their stance towards societies and cultures. Using two minority-language accounts from the Western seaboard of Europe, the article explores the elements of language contact that counter dominant short-term and extractivist visions of what constitutes cul-tural contact and political value. It is argued that the value of foreign language knowledge goes beyond a technical or instrumental facilitation of the translator’s task, and provides a crucial justification for multilingual translator education in a period of highly endangered biocultural diversity in Europe. Prevajanje temelji na znanju drugih jezikov. Prevajalci se razlikujejo od drugih jezikovnih strokovnja-kov, kot so lektorji, redaktorji, uredniki ali tekstopisci, ravno po znanju tujih jezikov. Kljub temu pa se na splošno posveča malo pozornosti, na kakšen način znanje tujih jezikov vpliva na svetovni nazor prevajalcev. Poglavitna teza članka je, da poglobitev v druge jezike spremeni naše pojmovanje časa in pozornosti ter da so te spremembe v dojemanju ključnega pomena za bolj trajnostni odnos do stanja, v katerem se nahaja naš planet. Če so se razprave o umetni inteligenci dosedaj večinoma osredoto-čale na prevajalske izdelke (npr. na to, kako se človeški prevajalec znajde v konkurenci s strojem), je bilo veliko manj napisanega o tem, kako vseživljenjsko usvajanje jezikov prevajalcev izoblikuje njihov pogled na družbe in kulture. Članek na podlagi dveh primerov, ki opisujejo rabo manjšinskih jezikov z zahodne obale Evrope, raziskuje elemente jezikovnega stika, ki nasprotujejo prevladujočim kratko-ročnim in ekstraktivističnim pogledom na to, kaj je kulturni stik in politična vrednost. V zaključku je postavljena trditev, da vrednost znanja tujega jezika presega zgolj to, da tehnično ali instrumentalno olajša prevajalčevo nalogo, temveč da ta dodatna vrednost predstavlja ključen zagovor upravičenosti večjezičnega izobraževanja prevajalcev v obdobju zelo ogrožene biokulturne raznolikosti v Evropi. translation minority ecology biocultural diversity education prevajanje manjšine ekologija biokulturna raznolikost izobraževanje true false true Angleški jezik Slovenski jezik Članek v reviji 2026-03-30 12:28:41 2026-03-30 12:28:49 2026-03-31 04:47:06 0000-00-00 00:00:00 2025 0 0 Str. 5–17 issue 1 Vol. 5 2025 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2025-01-01 81'25 2784-5826 273556483 RAZ_Cronin_Michael_2025.pdf RAZ_Cronin_Michael_2025.pdf 1 B6B896369F9B28354BAB9ABDE1801D8F 2b3364625883c45daa09d2603503acb03342aae0ee75fda0163d6df997a78f2b 4359d212-2c23-11f1-b0ab-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=231574 https://journals.uni-lj.si/stridon/article/view/22630 1 18c5cfa9-2c23-11f1-b0ab-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=231573 Filozofska fakulteta Stridon 0 0 0