<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="180812" NadgradivoID="0" NRID="28317438" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=180812" StOgledov="332" StPrenosov="152" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-10-07 11:57:24" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="1000376" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-180812">20.500.12556/RUL-180812</PID>
  <Naslov>Vpliv izlužkov zelenega betona z dodanim bioogljem na različne organizme</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>The impact of biochar-based green concrete leachates on different organisms</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Gradbeništvo je eden največjih porabnikov naravnih virov in povzročiteljev
emisij toplogrednih plinov, predvsem zaradi proizvodnje cementa. Za zmanjšanje
okoljskih obremenitev se razvija zeleni beton, pri katerem se del agregata ali cementa
nadomešča z odpadnimi materiali, med katerimi se je biooglje izkazalo za posebej
obetavno pri nadomeščanju določenega deleža cementa v betonu. Tak beton praviloma
izkazuje izboljšane mehanske, reološke in trajnostne lastnosti, kljub prednostim pa ostaja
ključno vprašanje, kako materiali z dodatkom biooglja pod vplivom različnih dejavnikov
učinkujejo na okolje in posledično na organizme. Namen magistrskega dela je bil raziskati
vpliv izlužkov klasičnega in zelenega betona z bioogljem na štiri različne organizme:
malo vodno lečo (Lemna minor), vodno bolho (Daphnia magna), čebulo (Allium cepa) in
belo gorjušico (Sinapis alba). Pri mali vodni leči smo opazovali rast členov in korenin ter
produkcijo fotosintetskih pigmentov, pri vodnih bolhah mobilnost, pri čebuli in beli
gorjušici pa dolžino korenin.
Rezultati testov z malo vodno lečo so pokazali, da izlužki zelenega betona z višjo
koncentracijo močneje zavirajo rast členov, pri najnižji koncentraciji pa so bolj izrazito
prispevali k boljši rasti v primerjavi s klasičnim betonom. Pri rasti korenin in skupnem
klorofilu se je zeleni beton izkazal za manj problematičnega, pri čemer tudi klasični beton
ni dosegel toksičnih vrednosti. Podoben vzorec nizke obremenitve okolja se je potrdil pri
vodnih bolhah, ki so pri vseh koncentracijah obeh vrst betona izkazale zanemarljivo nizke
inhibicije. Pri beli gorjušici smo ugotovili, da se je dolžina korenin ob zniževanju
koncentracije zelenega betona povečevala, medtem ko je bil pri klasičnem betonu opažen
obraten trend; kljub temu tudi tukaj inhibicije niso presegale 50 %. Čebula je izkazala
najmanjši vpliv, saj je pri vseh vzorcih reagirala stimulativno, najizraziteje v prisotnosti
zelenega betona.
Kljub razlikam v odzivih posameznih testnih organizmov rezultati kažejo, da je zeleni
beton manj toksičen od klasičnega, izjema je bila le rast členov pri mali vodni leči. Izlužki
zelenega in klasičnega betona so se izkazali kot manj toksični za kopenske (čebulo in belo
gorjušico) kot za vodne organizme (vodne bolhe in malo vodno lečo).</Opis>
  <TujJezik_Opis>Construction is one of the largest consumers of natural resources and a major
contributor to greenhouse gas emissions, primarily due to cement production. To reduce
environmental impacts, green concrete is being developed, in which part of the aggregate
or cement is replaced with waste materials, among which biochar has proven particularly
promising for substituting a proportion of cement in concrete. Such concrete typically
exhibits improved mechanical, rheological, and durability properties; however, despite
these advantages, a key question remains regarding how materials with added biochar
affect the environment and, consequently, organisms under various conditions. The aim
of this master’s thesis was to investigate the effects of leachates from conventional and
green concrete containing biochar on four different organisms: duckweed (Lemna minor),
water flea (Daphnia magna), onion (Allium cepa), and white mustard (Sinapis alba). For
duckweed, frond and root growth as well as the production of photosynthetic pigments
were observed; for water fleas, mobility was monitored; for onion and white mustard,
root length was measured.
Results from duckweed tests showed that leachates from green concrete at higher
concentrations more strongly inhibited frond growth, whereas at the lowest concentration
they contributed more markedly to enhanced growth compared to conventional concrete.
Regarding root growth and total chlorophyll content, green concrete proved to be less
problematic, while conventional concrete did not reach toxic levels. A similar pattern of
low environmental impact was confirmed for water fleas, which exhibited negligibly low
inhibition at all concentrations of both types of concrete. For white mustard, root length
increased with decreasing concentrations of green concrete, while an opposite trend was
observed for conventional concrete; nonetheless, inhibition did not exceed 50 % in either
case. Onion showed the lowest level of impact, as it responded stimulatively in all
samples, with the strongest response observed in the presence of green concrete.
Despite differences in the responses of individual test organisms, the results indicate that
green concrete is less toxic than conventional concrete, except for frond growth in
duckweed. Leachates from both green and conventional concrete proved less toxic to
terrestrial organisms (onion and white mustard) than to aquatic organisms (water fleas
and duckweed).</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>biooglje</Beseda>
    <Beseda>cement</Beseda>
    <Beseda>ekotoksikološki testi</Beseda>
    <Beseda>izlužki</Beseda>
    <Beseda>zeleni beton</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>biochar</Beseda>
    <Beseda>cement</Beseda>
    <Beseda>ecotoxicological tests</Beseda>
    <Beseda>green concrete</Beseda>
    <Beseda>leachates</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik></Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2026-03-17 09:35:02</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2026-03-17 09:35:18</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2026-03-27 11:15:24</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2026</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="127048" Ime="Leja" Priimek="Tratar" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="87654" Ime="Andreja" Priimek="Žgajnar Gotvajn" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">25487</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/273337603">273337603</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="230667" DatotekaNRID="14625003" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="1481331" VelikostDatotekeKratko="1,41 MB" DatumVstavljanja="2026-03-17 09:35:19" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="false" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.0001" Zaporedje="0">
      <Naziv>Tratar_Leja_-_Vpliv_izluzkov_zelenega_betona_z_dodanim_bioogljem_na_razlicne_organizme.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>Tratar_Leja_-_Vpliv_izluzkov_zelenega_betona_z_dodanim_bioogljem_na_razlicne_organizme.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>EDBA32B1EC60A6DAA896E416F7B4DB58</MD5>
      <SHA256>8b4ef6fee9aca398e5bc4e77bb0772c07bd33ed55504a574b4b1c51129b79cb8</SHA256>
      <UUID>2bcf09a9-21dc-11f1-b0ab-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=230667</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="10" Kratica="FKKT" ZavodEvsID="0000063" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
