20.500.12556/RUL-179026 Hetitske reduplicirane glagolske tvorbe in njihovo praindoevropsko ozadje doktorska disertacija Hetitski glagolski sistem od prajezičnega sistema, rekonstruiranega na podlagi drugih starih indoevropskih jezikov (zlasti stare indijščine in stare grščine), v večih osnovnih kategorijah občutno odstopa, med drugim tudi v sistemu glagolske reduplikacije. Čeprav je ta sicer v marsikaterem formalnem in funkcijskem vidiku primerljiv s sistemom reduplikacije, ki je skupen drugim indoevropskim jezikom, pa je očitno, da ne more izhajati neposredno iz iste prajezične razvojne stopnje. Kot je mogoče ugotoviti s pomočjo relativne kronologije glasovnih sprememb, ki so relevantne v razvoju posameznih redupliciranih osnov, in preko identifikacije neproduktivnih in produktivnih tipov reduplikacije ter pripadajočih strukturnih tipov glagolskih osnov, hetitščina med sicer številnimi redupliciranimi glagolskimi osnovami izkazuje le peščico takih, ki so nedvomno podedovane iz indoevropskega prajezika. Hkrati je mogoče pokazati, da je preostala večina redupliciranih osnov praanatolskega ali šele internohetitskega nastanka. Te sicer temeljijo na iz prajezika podedovanem besedotvornem vzorcu, a se po formalni plati jasno ločijo od neposredno podedovanih tvorb. Ena od najizrazitejših inovacij praanatolskega sistema je vznik preslikavne reduplikacije, ki ostaja produktivna tudi v okviru hetitskega sistema, zgolj hetitščina pa izkazuje tudi dvozložno krepko reduplikacijo in dopušča tudi preslikavo vzglasnih konzonantnih zaporedij. Vloge reduplikacije v hetitskem sistemu ni smiselno ločevati od vloge imperfektivnih sufiksov, ki ob redupliciranih osnovah deloma nastopajo kot njihovi funkcijski ekvivalenti, deloma pa kot sinhrono produktivnejše besedotvorno sredstvo imperfektivizacije le dodatno označujejo njihovo funkcijo. Poleg redupliciranih tvorb z že leksikaliziranim pomenom, kakršen je primarno značilen za skupino podedovanih glagolov, se reduplikacija v svoji funkcijski vrednosti izkazuje kot prvenstveno iterativna ali intenzivna, iz česar sledi sklep, da je bila v praanatolski sistem iz indoevropskega prajezika podedovana njena besedotvorna funkcija, in sicer kot enega izmed sredstev za modifikacijo vrste glagolskega dejanja, in da se v tej vlogi kot produktivna ohranja tudi v hetitskem sistemu. The Hittite verbal system diverges significantly in several of the basic categories from the ProtoIndo-European system as reconstructed on the basis of other ancient Indo-European languages (primarily Sanskrit and Ancient Greek). One such difference concerns the system of verbal reduplication, which, although it may be formally and functionally comparable to that attested in other IndoEuropean languages, cannot be derived from the same immediate linguistic ancestor as the latter. As can be determined by way of relative chronology of sound changes that are relevant to the development of the individual reduplicated forms, as well as through the identification of productive and non-productive reduplication types and the corresponding type of verbal-stem structure, Hittite seems to preserve only a small handful of reduplicated verbal stems that can be unambiguously traced back to Proto-Indo-European. At the same time, it can be shown that much of the remaining portion of reduplicated stems date to the Proto-Anatolian period or are not older than Hittite itself. These are ultimately based on the derivational, stem-forming morphology inherited from the protolanguage, but they are clearly formally distinct from the directly inherited core group of reduplicated verbs. One of the most prominent innovations of the Proto-Anatolian system, retained in Hittite as a productive reduplication type, is the emergence of copy reduplication, while only Hittite exhibits a disyllabic subtype of strong reduplication and allows for initial cluster copying reduplication. The functional role of reduplication in the Hittite verbal system should not be considered in isolation from the function typical of the Hittite imperfective suffixes, which in fact feature as either their functional equivalents or appear alongside them – as a synchronically more productive type of word-formation – to merely reinforce the already present function of reduplication itself. In addition to a dearth of inherited reduplicated formations attested with already lexicalized meanings, reduplication in Hittite primarily serves iterative and intensive functions. From this it logically follows that reduplication was inherited into Proto-Anatolian as a stem-forming affix which was part of derivational morphology, more specifically one of the means of modifying the derivational aspect (Aktionsart) of the verb, and that it is exactly in this role that the system of reduplication continued to operate productively within the Hittite verbal system. glagolski sistemi reduplikacija indoevropski jeziki anatolski jeziki primerjalno jezikoslovje reduplication verbal system Hittite Anatolian relative chronology of sound changes Indo-European comparative linguistics true false false L. Brenko Slovenski jezik Angleški jezik Doktorsko delo/naloga 2026-02-03 12:46:18 2026-02-03 12:46:18 2026-02-26 14:58:38 0000-00-00 00:00:00 2025 0 Ljubljana 2025 Ljubljana 281 str. 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 811.292.1'362(043.3) 266962691 Brenko_L._(2025)_–_Hetitske_reduplicirane_glagolske_tvorbe_in_njihovo_praindoevropsko_ozadje_–_koncna_oddaja_19._12._2025.pdf Brenko_L._(2025)_–_Hetitske_reduplicirane_glagolske_tvorbe_in_njihovo_praindoevropsko_ozadje_–_koncna_oddaja_19._12._2025.pdf 1 7F2EB2BF044EDA3A5D83374F0B36F5DA 05c66ca0c8997a68ebc39d27480c6cef5820dd3185404ebac690ca2153452bf8 a959b890-074d-11f1-a1ba-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=227778 Filozofska fakulteta 0 0 0