20.500.12556/RUL-178283 The beauty of emptiness - the foundational root of Chinese aesthetics Lepota praznine – temeljni izvor kitajske estetike The article explores how the concept of “emptiness” (xu 虛) emerged as the defining aesthetic principle in the tradition of Chinese “literati painting” (wenrenhua 文人畫). Far from denoting absence or nothingness in the strict sense of the word, xu represents a dynamic and generative force—an underlying condition through which artistic form, meaning, and spiritual insight arise. Tracing its development from the Wei-Jin period (220–589 CE) onwards, the article examines how xu evolved at the intersection of Neo-Daoist metaphysics (Xuanxue 玄學) and Chan Buddhist philosophy, transforming from a metaphysical abstraction into a concrete aesthetic language. Focusing on five key figures—Gu Kaizhi, Zong Bing, Xie He, Jing Hao, and Shitao the study highlights how each articulated core aesthetic principles that grounded painting in the expressive possibilities of emptiness. Concepts such as liubai (留白, unpainted space), qiyun (氣韻, vital resonance of spirit), and yihua (一畫, the holistic or primordial brushstroke) demonstrate how emptiness manifests visually and philosophically. Ultimately, the article argues that xu is not only central to Chinese aesthetic theory, but serves as the silent generative force that animates the entire tradition of literati art. Članek raziskuje, kako se je pojem praznine (xu虛) uveljavil kot osrednje estetsko nače-lo v tradiciji kitajskega slikarstva učenjakov (wenrenhua文人畫). Daleč od tega, da bi označeval praznino ali ničnost v dobesednem pomenu besede, predstavlja xu dinamično in ustvarjalno silo – temeljno stanje, iz katerega vznikajo umetniška forma, pomen in duhovni uvid. Članek sledi razvoju tega pojma od obdobja Wei-Jin (220–589 n. št.) dalje ter analizira, kako se je xu oblikoval na stičišču neodaoistične metafizike (Xuanxue玄學) in chan budistične filozofije ter se sčasoma preoblikoval iz metafizične abstrakcije v konkreten estetski jezik. S poudarkom na petih ključnih osebnostih – Gu Kaizhi, Zong Bing, Xie He, Jing Hao in Shi Tao – študija izpostavlja, kako je vsak od njih oblikoval temeljna estetska načela, ki slikarstvo utemeljujejo v izraznih možnostih praznine. Pojmi, kot so liubai (留白, neposlikani prostor), qiyun (氣韻, vitalna resonanca duha) in yihua(一畫, celostna ali izvorna poteza s čopičem), prikazujejo, kako se praznina uresničuje tako vizualno kot filozofsko. Članek v zaključku trdi, da xu ni zgolj osrednji pojem kita-jske estetske teorije, temveč tiha ustvarjalna sila, ki oživlja celotno tradicijo umetnosti učenjakov. Daoism Chinese philosophy aesthetics emptiness literati painting daoizem kitajska filozofija estetika praznina slikarstvo učenjakov true false false Angleški jezik Slovenski jezik Neznano 2026-01-22 13:04:34 2026-01-22 13:04:34 2026-01-23 04:38:07 0000-00-00 00:00:00 2025 0 0 Str. 71-93 iss. 3 Vol. 13 (29) 2025 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2025-01-01 111.852:114(510) 2232-5131 10.4312/as.2025.13.3.71-93 249978371 RAZ_Sernelj_Tea_2025.pdf RAZ_Sernelj_Tea_2025.pdf 1 275527B99485F2A5A9979C3461FA0C02 8daffc2cbf879a95fb1a8c9cafebbb4c5215be0431c772f49c57bd9d9285fab7 39628b96-f78b-11f0-a1ba-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=225987 https://journals.uni-lj.si/as/article/view/22692/18891 1 847384db-f78a-11f0-a1ba-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=225985 Filozofska fakulteta Asian studies 0 0 0