20.500.12556/RUL-178279 Buddhism, Nothingness, and Pessimism Budizem, nič in pesimizem From Schopenhauer to Nietzsche Budizem, nič in pesimizem od Schopenhauerja do Nietzscheja The present contribution excavates a pivotal shift in the history of European Buddhism. It outlines the conceptual-historical entanglements of “Buddhist nothingness” with nineteenth-century German philosophy from Schopenhauer to Nietzsche. While Buddhism was primarily interpreted as a philosophy and practice of nothingness (as in Hegel) and as ascetic and nihilistic (as in Nietzsche), pessimist interpretations of Buddhist nothingness, negation, nirvāṇa, and the unconscious articulated other possibilities that helped promote a more receptive, at times enthusiastic, attitude toward Buddhist thought and practice. Nietzsche’s critique of “European Buddhism” as nihilism in his late works and fragments occurs in the context of this shift. Nietzsche’s interpretation is not only a continuation of earlier European suspicions concerning Buddhist nothingness. He intentionally deployed a variety of ideas and images drawn from South Asian Buddhist sources to confront and question European modernity as well as Buddhism itself. Works attributed to the Buddha and Nāgārjuna are discussed at points to help contextualize and assess the significance of these discourses. Pričujoči prispevek obravnava ključni premik v zgodovini evropskega budizma. Opisuje konceptualno-zgodovinsko prepletenost »budističnega niča« z nemško filozofijo devet-najstega stoletja od Schopenhauerja do Nietzscheja. Medtem ko je bil budizem predstav-ljen predvsem kot filozofija in praksa niča (kot pri Heglu) ter kot asketski in nihilistični pristop (kot pri Nietzscheju), so pesimistične interpretacije budističnega niča, negacije, nirvāṇe in nezavednega artikulirale tudi druge možnosti, ki so pripomogle k bolj sprejem-ljivemu ter včasih bolj navdušenemu odnosu do budistične misli in prakse. Nietzschejeva kritika »evropskega budizma« kot nihilizma, zlasti v njegovih poznih delih in fragmentih, se pojavlja v kontekstu tega premika. Nietzschejeva interpretacija pa ni le nadaljevanje zgodnejših evropskih zadržkov v odnosu do budističnega niča. Nietzsche je uporabil vrs-to različnih idej in podob, ki jih je črpal iz južnoazijskih budističnih virov z namenom, da bi se soočil z evropsko modernostjo, kakor tudi samim budizmom, in ju postavil pod vprašaj. Prispevek mestoma obravnava tudi dela, ki jih pripisujejo Buddhi in Nāgārjuni, da bi tako bolje kontekstualiziral ter ocenil pomen teh diskurzov. Buddhism emptiness (śūnyatā) nihilism nothingness pessimism budizem praznina (śūnyatā) nihilizem nič pesimizem true false false Angleški jezik Slovenski jezik Članek v reviji 2026-01-22 12:50:55 2026-01-22 12:50:58 2026-01-27 11:30:18 0000-00-00 00:00:00 0 0 0 Str. 13-32 no. 3 Vol. 13 2025 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2025-09-01 2232-5131 2350-4226 https://doi.org/10.4312/as.2025.13.3.13-32 RAZ_Nelson_Eric_S._0.pdf RAZ_Nelson_Eric_S._0.pdf 1 A97A879076C88E8AAA68DE8F15AC6AF3 743ffdba18add84d3c2d27702ac279ebd19f16aba1f8c06d6fbc681e415aefd9 e2b58c4b-f788-11f0-a1ba-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=225977 https://journals.uni-lj.si/as/article/view/22942 0 28261ee3-fb6b-11f0-a1ba-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=226237 Filozofska fakulteta 0 0 0