<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="178168" NadgradivoID="5649" NRID="28052260" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=178168" StOgledov="243" StPrenosov="92" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-08-10 00:15:05" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-178168">20.500.12556/RUL-178168</PID>
  <Naslov>Conceptual development of the approaches to writing systems of the five East Asian regions from the perspective of information technology</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Idejni razvoj obravnavanja pisave v petih vzhodnoazijskih regijah z vidika informacijskih tehnologij</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>This paper presents a search for solutions for how to define Asian writing systems in the context of information technology. While the extension of the 7-bit ASCII to the 8-bit ASCII covered most of the alphabetic writing systems, this was far from sufficient for non-alphabetic ones. A one-dimensional way of thinking led to solutions for less than 200 characters, and that was obviously not enough for writing systems of East Asian languages. A switch to two-dimensional thinking was thus necessary. The first promising solutions were presented by Japanese scholars, and the other East Asian regions adopted their ideas with minor changes. China, Taiwan, Hong Kong and Korea then became the new research centres for this issue during the following decades. This two-dimensional thinking gave birth to several new character sets and encoding methods. In Taiwan, a third dimension was even added to the previous two, creating a very systematic, complex and flexible approach to the Chinese script. The advantages of this system were never fully expressed, however, because the newly emerged Unicode became the leading system. Unicode created a new concept of unifying characters, whereby the distinction of different varieties between the scripts of the five Asian regions became a secondary question. Although Unicode has almost completely replaced the regional legacy systems, they represent an important conceptual heritage. Moreover, their multidimensional way of thinking is a prerequisite for and the basis of Unicode.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Prispevek predstavi razvoj iskanja rešitev, kako definirati pisave azijskih jezikov, da jih bo mogoče računalniško obdelovati. Razširitev 7-bitnega ASCII-ja na 8-bitno različico je pokrila večino črkovnih pisav, vendar to še zdaleč ni zadostovalo za nečrkovne pisave. Enodimenzionalno razmišljanje je ustvarilo možnosti za zgolj nekaj manj kot 200 znakov, za razmah rešitev za azijske pisave pa je bil potreben preskok na dvodimenzionalno razmišljanje. Revolucionarno odkritje Japoncev so prevzeli tudi Kitajska, Tajvan, Hongkong in Koreja, pri čemer so svoje kodirane nabore znakov umestili v identično strukturo in s tem ustvarili lokalne različice istega načina kodiranja. Kmalu zatem je dvodimenzionalno razmišljanje rodilo nove zapuščinske nabore znakov in pripadajoče načine kodiranja. Na Tajvanu so dvema dimenzijama dodali še tretjo, s čimer so ustvarili zelo sistematičen, kompleksen in hkrati fleksibilen pristop h kitajski pisavi. Njegova veličina pa ni nikoli prišla v celoti do izraza, saj ga je zasenčila pojavitev Unicoda, ki je ustvaril nov koncept poenotenih pismenk ter s tem podrl meje med pisavami azijskih regij. Čeprav je Unicode že skoraj v celoti izpodrinil regionalne zapuščinske sisteme, so ti pomembna idejna dediščina, saj je večdimenzionalni način razmišljanja tudi predpogoj in osnova Unicoda.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>font</Beseda>
    <Beseda>East Asian languages</Beseda>
    <Beseda>Coded Character Sets</Beseda>
    <Beseda>legacy encoding systems</Beseda>
    <Beseda>Unicode</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>pisava</Beseda>
    <Beseda>vzhodnoazijski jeziki</Beseda>
    <Beseda>kodirani nabori znakov</Beseda>
    <Beseda>zapuščinski kodirni sistemi</Beseda>
    <Beseda>Unicode</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>true</JeRecenzirano>
  <Zaloznik></Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="" DRIVER="info:eu-repo/semantics/other">Neznano</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2026-01-20 15:31:55</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2026-01-20 15:31:59</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2026-01-21 04:18:07</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2025</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>Str. 189-213</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>2026-01-08</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="34519" Ime="Mateja" Priimek="Petrovčič" AltIme="Mateja Reven" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="16039011" Afiliacija="" ArrsID="24035" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">003:811.51/.71</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/265451267">265451267</Identifikator>
    <Identifikator ID="13" Sifra="OceCobissID" Naziv="OceCobissID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/217930499">217930499</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="225763" DatotekaNRID="14565557" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="2169466" VelikostDatotekeKratko="2,07 MB" DatumVstavljanja="2026-01-20 15:36:17" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>Mateja_PETROVCIC.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>Mateja_PETROVCIC.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>87410A8484144B35AA82BF9CB0500149</MD5>
      <SHA256>aa8588bef231c834317913cc3f9b63eda0bb27954b9e69e3bc272c91a26cc8dd</SHA256>
      <UUID>51e91399-f60d-11f0-bf92-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=225763</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1033" Oznaka="" Dolzina="49516"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
    <Datoteka ID="225762" DatotekaNRID="0" NamenDatotekeID="5" NamenDatoteke="Izvorni URL" FormatDatotekeID="56" FormatDatoteke="URL" MIME="text/url" IkonaFormata="url.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/url.png" VelikostDatoteke="0" VelikostDatotekeKratko="0,00 KB" DatumVstavljanja="2026-01-20 15:32:00" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="false" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="1">
      <Naziv></Naziv>
      <OrgNaziv></OrgNaziv>
      <URL>https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/709/1086/11134</URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5></MD5>
      <SHA256></SHA256>
      <UUID>b8b12be1-f60c-11f0-bf92-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=225762</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="17" Kratica="FF" ZavodEvsID="0000071" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Filozofska fakulteta </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="1.16" Koda="1.16" Naziv="Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji" SchemaOrg="Chapter"></TipologijaDela>
  <OpenAIRE>
    <OpenAIRE ProjektID="info:eu-repo/grantAgreement/ARIS//P6-0243" Stevilka="P6-0243" Naslov="Azijski jeziki in kulture" Akronim="" Delez="0"></OpenAIRE>
  </OpenAIRE>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
