<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="176372" NadgradivoID="0" NRID="27906527" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=176372" StOgledov="453" StPrenosov="193" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-09-25 08:45:53" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-176372">20.500.12556/RUL-176372</PID>
  <Naslov>Celovita karakterizacija rekristalizacije aluminijevih zlitin Al99,5 in AlMn0,3 z meritvijo električne prevodnosti in DSC</Naslov>
  <Podnaslov>magistrsko delo</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Comprehensive characterization of recrystallizaton in aluminium alloys Al99,5 and AlMn0,3 by electrical conductivity measurements and DSC</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov>master&#039;s thesis</TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>V magistrskem delu je raziskana rekristalizacija dveh aluminijevih zlitin: tehnično čistega aluminija EN AW-1050A in manganove zlitine EN AW-3102. Namen raziskave je bil celovito ovrednotiti vpliv debeline vzorcev ter različnih temperatur in časa žarjenja na kinetiko rekristalizacije, spremljano z meritvami električne prevodnosti, diferenčno vrstično kalorimetrijo (DSC) in metalografsko analizo.
V eksperimentalnem delu so bili preizkušanci različnih debelin podvrženi žarjenju pri temperaturah 450 °C, 475 °C in 500 °C. Meritve električne upornosti so omogočile sprotno spremljanje sprememb v mikrostrukturi in s tem napredovanje rekristalizacije, medtem ko je DSC analiza zaznala toplotne prehode, povezane s procesom. Dodatno so bile izvedene metalografske preiskave s svetlobnim mikroskopom in s polarizirano svetlobo, ki so potrdile razvoj mikrostrukture.
Rezultati kažejo, da rekristalizacija v tehnično čistem aluminiju poteka hitreje in pri nižjih temperaturah kot pri manganovi zlitini. Prisotnost mangana upočasni napredovanje procesa, zviša rekristalizacijsko temperaturo in povzroči manj homogeno mikrostrukturo zaradi zaviranja gibanja mej zrn. Poleg kemične sestave ima pomembno vlogo tudi debelina vzorca – pri debelejših je rekristalizacija počasnejša zaradi slabšega prenosa toplote v notranjost.
Raziskava potrjuje, da so meritve električne upornosti zanesljiva in občutljiva metoda za spremljanje rekristalizacije, saj spremembe v električni prevodnosti dobro sovpadajo z rezultati DSC in metalografskimi opazovanji. Ugotovitve omogočajo boljše razumevanje povezave med mikrostrukturo, električnimi lastnostmi in procesnimi parametri, kar je pomembno za optimizacijo industrijske obdelave aluminijevih zlitin.</Opis>
  <TujJezik_Opis>This master’s thesis investigates the recrystallization of two aluminum alloys: commercially pure aluminum EN AW-1050A and the manganese-containing alloy EN AW-3102. The aim of the research was to comprehensively evaluate the influence of sample thickness, as well as different annealing temperatures and times, on the kinetics of recrystallization, monitored through measurements of electrical conductivity, differential scanning calorimetry (DSC), and metallographic analysis.
In the experimental work, samples of various thicknesses were annealed at 450 °C, 475 °C, and 500 °C. Electrical resistivity measurements enabled continuous monitoring of microstructural changes and the progress of recrystallization, while DSC analysis detected thermal transitions associated with the process. In addition, metallographic examinations under bright field and polarized light confirmed the evolution of the microstructure.
The results show that recrystallization in commercially pure aluminum proceeds faster and at lower temperatures compared to the manganese alloy. The presence of manganese slows down the process, raises the recrystallization temperature, and results in a less homogeneous microstructure due to the inhibition of grain boundary movement. Apart from chemical composition, sample thickness also plays an important role – in thicker samples, recrystallization proceeds more slowly due to less efficient heat transfer into the interior.
The study confirms that electrical resistivity measurements are a reliable and sensitive method for monitoring recrystallization, as changes in electrical conductivity correlate well with DSC results and metallographic observations. The findings contribute to a better understanding of the relationship between microstructure, electrical properties, and process parameters, which is essential for optimizing industrial processing of aluminum alloys.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>aluminij</Beseda>
    <Beseda>rekristalizacija</Beseda>
    <Beseda>električna prevodnost</Beseda>
    <Beseda>DSC analiza</Beseda>
    <Beseda>mikrostruktura</Beseda>
    <Beseda>EN AW-1050A</Beseda>
    <Beseda>EN AW-3102</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>aluminum</Beseda>
    <Beseda>recrystallization</Beseda>
    <Beseda>electrical conductivity</Beseda>
    <Beseda>DSC analysis</Beseda>
    <Beseda>microstructure</Beseda>
    <Beseda>EN AW-1050A</Beseda>
    <Beseda>EN AW-3102</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>A. Veber</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2025-11-28 09:00:27</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2025-11-28 09:00:31</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2025-12-20 04:08:51</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2025</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>XX, 92 f., 2 f., pril.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="120411" Ime="Anemarie" Priimek="Veber" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="424147715" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="43954" Ime="Jožef" Priimek="Medved" AltIme="Jožef Medved; J. Medved; Jozef Medved; Josef Medwed" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="3528803" Afiliacija="" ArrsID="11625" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="153739" Ime="Matej" Priimek="Mesarič" AltIme="" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="314136931" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="43957" Ime="Goran" Priimek="Kugler" AltIme="G. Kugler" VlogaID="993" VlogaNaziv="Član komisije za zagovor" ConorID="4845923" Afiliacija="" ArrsID="19623" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="17828" Ime="Borut" Priimek="Kosec" AltIme="B. Kosec; Borut Kocec" VlogaID="993" VlogaNaziv="Član komisije za zagovor" ConorID="3528547" Afiliacija="" ArrsID="11624" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">669</Identifikator>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">110844</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/261140995">261140995</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="222683" DatotekaNRID="14528543" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="5408105" VelikostDatotekeKratko="5,16 MB" DatumVstavljanja="2025-11-28 09:00:31" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>28094.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>28094.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>CD4997024E45E03D6150ABF1190BD2C1</MD5>
      <SHA256>954bfd97f851f46ff5e92960c855c4c13f83e365b2ab8a5236ed5354452e65f0</SHA256>
      <UUID>f1102939-cc2f-11f0-9328-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=222683</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="129556"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="19" Kratica="NTF" ZavodEvsID="0000073" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Naravoslovnotehniška fakulteta </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
