<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="174750" NadgradivoID="0" NRID="27738546" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=174750" StOgledov="329" StPrenosov="80" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-04-04 17:51:04" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="1000316" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-174750">20.500.12556/RUL-174750</PID>
  <Naslov>Razvoj modela strojnega učenja in aplikacije za dolgoročno napovedovanje potencialne proizvodnje hidroelektrarn na reki Dravi</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Development of a machine learning model and application for long-term forecasting of the potential production of hydropower plants on the Drava River</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah je močno odvisna od vremenskih razmer, predvsem padavin, temperature zraka in zaloge snežne odeje. Zaradi
spremenljivosti podnebnih vzorcev in potrebe po učinkovitem upravljanju proizvodnje hidroelektrarn je napovedovanje proizvedene električne energije bistveno
za samo zanesljivost elektroenergetskega sistema.
V okviru naloge smo zbrali in obdelali podatke vremenskih razmer za območje
porečja Drave ter podatke o dejanski proizvodnji hidroelektrarn. Napovedovanje je temeljilo na strojnem učenju in splošni statistiki. Ločeno smo preizkusili
različne regresijske metode in modele strojnega učenja, kot so gradientno pospeševanje (angl. Gradient Boosting, GB), naključni gozd (angl. Random Forest,
RF), metodo podpornih vektorjev (angl. Support Vector Regression, SVR) ter
nevronske mreže (angl. Neural Networks, NN). Ti modeli so bili naučeni na
podatkih za slovensko in avstrijsko območje ter na kombiniranem modelu obeh
držav. Za zmanjšanje sistematičnih napak smo uvedli tudi korekcijo pristranskosti (angl. bias-correction) napovedi.
Rezultati so pokazali, da je metoda gradientnega pospeševanja (GB) dosegla najvišjo natančnost napovedi, z vrednostjo do 0,91 na učni množici in 0,86
na validacijski množici za slovenski model. Kombinacija podatkov obeh držav
je izboljšala robustnost modela, statistični popravek pa je zmanjšal napake pri
mesecih z večjimi odstopanji. Končni sistem je bil implementiran kot interaktivna spletna aplikacija v knjižnici Streamlit, ki omogoča vizualizacijo podatkov,
manipulacijo podatkov, napovedi in analizo vpliva vremenskih dejavnikov.
V zaključnem delu smo preverili in potrdili, da uporaba več med seboj dopolnjujočih se modelov vodi do natančnejših in stabilnejših napovedi proizvodnje.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Electricity production in hydropower plants strongly depends on weather conditions, particularly precipitation, air temperature, and snow cover reserves. Due
to the variability of climate patterns and the need for efficient management of
hydropower production, forecasting electricity generation is essential for the reliability of the power system.
Weather data for the Drava river basin, together with records of actual hydropower production, were collected and processed for the analysis. Forecasting
was carried out using machine learning and general statistical methods. Several
regression models were evaluated separately, including Gradient Boosting (GB),
Random Forest (RF), Support Vector Regression (SVR), and neural networks
(NN). These models were trained on datasets from the Slovenian and Austrian
regions, as well as on a combined dataset representing both countries. To mitigate
systematic errors, a statistical correction of the forecasts was applied
The results showed that Gradient Boosting achieved the highest prediction
accuracy, with values up to 0.91 on the training set and 0.86 on the validation
set for the Slovenian model. Combining data from both countries improved the
robustness of the model, while the statistical correction reduced errors in months
with larger deviations. The final system was implemented as an interactive web
application using the Streamlit library, which enables data visualization, data
manipulation, forecasting, and analysis of the influence of weather factors.
The main conclusion of the study is that the use of multiple complementary
models leads to more accurate and stable forecasts of electricity production.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>proizvodnja električne energije</Beseda>
    <Beseda>energetski trg</Beseda>
    <Beseda>strojno učenje</Beseda>
    <Beseda>napovedovanje</Beseda>
    <Beseda>aplikacija</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>electricity production</Beseda>
    <Beseda>energy market</Beseda>
    <Beseda>machine learning</Beseda>
    <Beseda>forecasting</Beseda>
    <Beseda>application</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik></Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2025-10-09 12:10:19</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2025-10-09 12:10:29</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2025-11-28 03:53:55</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2025</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani></StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="115401" Ime="MATEJ" Priimek="JUVANČIČ HACE" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="78059" Ime="Andrej Ferdo" Priimek="Gubina" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="126362" Ime="Edin" Priimek="Lakić" AltIme="" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="" Afiliacija="" ArrsID="0" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">63204</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/253478403">253478403</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="219630" DatotekaNRID="14489652" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="4488589" VelikostDatotekeKratko="4,28 MB" DatumVstavljanja="2025-10-09 12:10:29" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>Juvancic_hace_Matej_-_Razvoj_modela_strojnega_ucenja_in_aplikacije_za_dolgorocno_napovedovanje_p.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>Juvancic_hace_Matej_-_Razvoj_modela_strojnega_ucenja_in_aplikacije_za_dolgorocno_napovedovanje_p.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>9CCD73A32218982CE04F3B4B5E6D6590</MD5>
      <SHA256>304584e0c770e696644950a6ff4a4517551456c6b01b1683e9d72703ada1dcee</SHA256>
      <UUID>f1b923c6-a4f7-11f0-9328-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=219630</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="180063"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="27" Kratica="FE" ZavodEvsID="0000060" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Fakulteta za elektrotehniko</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
