20.500.12556/RUL-174733 Vloga in pomen vzgoje za medije v dobi dezinformacij The Role and Significance of Media Education in the Age of Disinformation V magistrski nalogi raziskujemo vlogo in pomen vzgoje za medije v obdobju naraščajoče negotovosti v družbi in se osredotočamo na izbirni predmet v zadnji triadi osnovne šole. V nalogi odgovarjamo na raziskovalno vprašanje, kako učitelji_ce predmeta Vzgoje za medije poznajo in razumejo delovanje sodobne digitalne medijske sfere. Raziskave medijske pismenosti se v našem prostoru osredotočajo na mlade in pri vprašanju medijskega opismenjevanja izpuščajo perspektivo pedagoških delavcev_k. Da bi zapolnili primanjkljaj tovrstnih raziskav v slovenskem prostoru in da bi bolje razumeli to področje, smo v tej nalogi z metodo polstrukturiranega intervjuja raziskali, kako učitelji_ce predmeta Vzgoje za medije razumejo pomen medijske pismenosti in kakšno vlogo opravljajo na področju opismenjevanja. Vzgojo za medije raziskujemo skozi tri medsebojno povezana področja: poznavanje sodobne medijske sfere pri učiteljih_cah, vključno z možnostmi strokovnega izpopolnjevanja, informacijskimi praksami učencev_k in problemom dezinformacij, razumevanje medijske pismenosti ter dostopnost in vrednotenje strategij za njeno krepitev na nacionalni in evropski ravni ter izvajanje vzgoje za medije v osnovni šoli (njen pomen, cilji in vpliv na kritičnost mladih do informacij). Na ta način opozarjamo, da vzgoje za medije ne moremo misliti ločeno od družbenih in tehnoloških sprememb. Ugotavljamo, da učitelji_ce sicer ne poznajo teoretičnih modelov sodobne medijske sfere (kot je denimo model hibridnega medijskega sistema), a kljub temu v večji meri razumejo kompleksnost medijev, ki jo sestavljajo. Poleg tega ugotavljamo, da se učitelji_ce ne udeležujejo izobraževanj s področja medijske vzgoje, predmet Vzgoja za medije pa se premalo povezuje z vsakdanjimi informacijskimi praksami učencev_k. Učitelji_ce ostajajo zaupanja vreden vir znanja, hkrati pa se srečujejo z novimi problemi, kot so generativna umetna inteligenca, »brainrot« vsebine in pojav spletnih vplivnežev. Zaradi nezadovoljstva z učnim načrtom in gradivi pogosto posodabljajo snov sami, pri čemer se opirajo predvsem na medije in podporo nevladnih organizacij. Glavni doprinos naše raziskave je v tem, da širimo možne teme obravnave medijske vzgoje, saj na podlagi intervjujev z učitelji_cami izpostavljamo njen pomen za razvoj kritičnega razmišljanja, medijske pismenosti in predvsem oblikovanja avtonomnih državljanov_k, sposobnih informiranega odločanja za doseganje skupnega dobra. In this master’s thesis, we examine the role and significance of media education in a time of growing uncertainty in society, focusing on the elective subject in the final triad of primary schools. The thesis answers the research question of how teachers of the subject Media Education are familiar with and understand the functioning of the contemporary digital media sphere. Media literacy research in our region focuses on young people and omits the perspective of educators when it comes to media literacy. To fill the gap in this type of research and to better understand this field, we used semi-structured interviews to investigate how teachers of the subject Media Education understand the importance of media literacy and what is their role in the field of literacy. We explore media education through three interrelated areas: teachers' knowledge of the contemporary media sphere (including opportunities for professional development, students' information practices and the problem of disinformation), understanding media literacy and the accessibility and evaluation of strategies for strengthening it at the national and European level, and the implementation of media education in primary schools (its importance, goals, and influence on young people's critical thinking about information). In this way, we caution that media education cannot be considered separately from social and technological changes. We find that although teachers are not familiar with theoretical models of the contemporary media sphere (such as the hybrid media system model), they nevertheless mostly have an understanding of the complexity of the media that comprise it. In addition, we note that teachers do not participate in media education training, and that the subject of Media Education is not sufficiently linked to the everyday information practices of students. Teachers remain a trustworthy source of knowledge, but at the same time they face new problems such as generative artificial intelligence, "brainrot" content, and the emergence of online influencers. Due to dissatisfaction with the curriculum and materials, they often update the content themselves, relying primarily on the media and support from nongovernmental organizations. The main contribution of our research is that we broaden the possible topics for discussion in media education, as we highlight its importance for the development of critical thinking, media literacy, and, above all, the formation of autonomous citizens capable of making informed decisions for the common good. Vzgoja za medije medijska pismenost dezinformacije hibridni medijski sistem Media Education media literacy disinformation hybrid media system true false false [E. Gračanin] Slovenski jezik Angleški jezik Magistrsko delo/naloga 2025-10-09 07:20:13 2025-10-09 07:20:17 2025-11-28 03:45:38 0000-00-00 00:00:00 2025 0 Ljubljana 0 172 str. 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 1970-01-01 599301 253844227 61151.pdf 61151.pdf 1 0BFD03F7A48E52148A43238286BE40AC e0abd01c309a1d5b4ed9cefe7be0466bc6ccab0104012c1c6a1c61d329b614c0 679f4e71-a4cf-11f0-9328-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=219609 Filozofska fakulteta 0 0 0