<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="174668" NadgradivoID="0" NRID="27733156" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=174668" StOgledov="353" StPrenosov="91" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-07-10 04:18:27" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-174668">20.500.12556/RUL-174668</PID>
  <Naslov>Vedenjski odziv prebivalstva na javnozdravstvene ukrepe med prvim valom epidemije COVID-19 v Sloveniji</Naslov>
  <Podnaslov>magistrsko delo</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Behavioral response of the population to public health measures during the first wave of the COVID-19 epidemic in Slovenia</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov>master thesis</TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Uvod: Pandemija COVID-19 je v zelo kratkem času močno zaznamovala svet in globoko 
posegla v vsakdanje življenje posameznikov. Kot nova nalezljiva bolezen, katere izvor je bil 
v kitajskem mestu Wuhan, se je hitro razširila po vsem svetu in povzročila nešteto 
zdravstvenih, psiholoških in tudi družbenih izzivov. Zaradi hitrega širjenja virusa, za 
katerega ni poznanega zdravila, so bili preventivni ukrepi ter odgovorno vedenje 
posameznika ključni pri omejevanju širjenja virusa. Ob vsem tem so se pojavile korenite 
spremembe v vedenju ljudi, na katere so pomembno vplivali demografski dejavniki ter 
psihološka odpornost. Namen: V raziskavi smo se osredotočili na odzive prebivalstva na 
izredne razmere ter proučili vpliv demografskih dejavnikov, kot so starost, spol in izobrazba, 
ob tem pa smo upoštevali tudi vlogo psihološke odpornosti. Metode dela: Magistrsko delo 
je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno 
metodo dela s pregledom domače in tuje literature. V empiričnem delu smo uporabili anketni 
vprašalnik, ki je bil del mednarodnega raziskovalnega projekta COVID-19, personality and 
quality of life, Self-enhancement in the time of pandemic. Rezultati: V času izpolnjevanja 
anketnega vprašalnika anketiranci niso izražali pretiranega strahu pred COVID-19, kar je 
dodatno potrdilo pomanjkanje psihofizičnih reakcij, ki se sproščajo ob stresu. Na zaznavanje 
stresa močno vplivajo informacije. Posamezniki, ki so bili ustrezno informirani, so izražali 
manjši strah pred okužbo s Sars-Cov-2. Higiena rok kot preventivni ukrep je bila prepoznana 
in sprejeta, vendar je še dokaj visok delež tistih, ki dvomijo o tem ukrepu. Omejevanje stikov 
v kombinaciji z drugimi preventivnim ukrepi lahko dejansko omeji širjenje virusa. Ta ukrep 
je bil v veliki meri tudi sprožilec za množično nakupovanje, ki izvira iz strahu pred 
neznanim, velik vpliv na to imajo tudi mediji in način, kako poročajo o izrednih razmerah. 
Anketiranci starejši od 51 let so izražali večji strah pred okužbo s SARS-Cov-2, vendar so 
se zaradi psihološke odpornosti, ki so jo razvili skozi leta življenja, lažje spopadali z 
izrednimi razmerami, medtem ko so pri mladih, ki jim virus ni predstavljal posebne grožnje, 
zaznali višje stopnje depresije. Glede na spol v našem anketnem vprašalniku nismo našli 
statistično značilnih razlik pri vedenju, vendar glede na literaturo iz tujine, te obstajajo in so 
ženske izražale največjo skrb glede COVID-19. Kar zadeva vedenje v povezavi s starostjo, 
je bil presenetljiv rezultat pri nošenju zaščitnih mask, saj so v večini pritrdilno odgovorili 
mladi do 30. leta starosti. Razprava in zaključek: Izpolnjevanje ankete je potekalo po 
prvem valu epidemije, ko je bil virus že nekoliko poznan, na voljo so bile tudi številne 
informacije in smernice glede preprečevanja okužbe, kar je lahko vplivalo na zaznavanje 
tveganja in vedenje anketirancev. V raziskovanju hipotez smo v veliki večini prišli do 
podobnih ugotovitev kot avtorji v tujini. Pandemija COVID-19 je močno posegla v 
vsakdanje življenje posameznikov in povzročila korenite spremembe tako na družbeni kot 
tudi zdravstveni ravni, ki so obstale tudi v pokoronskem času. Izkušnje epidemije so 
pokazale, da enotni ukrepi in sporočila niso enako učinkoviti za vse segmente družbe, zato 
je treba komunikacijo in podporne ukrepe prilagoditi specifičnim potrebam različnih skupin 
prebivalstva.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Introduction: The COVID-19 pandemic rapidly left a profound impact on the world and 
deeply affected individuals everyday lives. As a novel infectious disease that originated in 
Wuhan, China,  it spread rapidly across the globe and brought with it a wide range od health, 
psychological and social challenges. Due to the ra
pid spread of the virus, for which there is 
no known cure, preventive measures and responsible individual behaviour have been key in 
limiting the spread of the virus. During this time, notable changes in human behavior 
emerged. which have been significantly influenced by demographic factors and 
psychological resilience. Purpose: Our research focused primarily on the population&#039;s 
response to emergencies, examining the impact of demographic factors such as age, gender 
and education while also taking into account the role of psychological resilience. Methods: 
The master&#039;s thesis is divided into a theoretical and an empirical part. In the theoretical part, 
we used a descriptive research method by reviewing domestic and international literature 
and other relevant sources. In the empirical part, we used a questionnaire survey, which was 
part of the international research project: COVID-19, personality and quality of life, Self
enhancement in the time of pandemic. Results: At the time of completing the questionnaire, 
respondents did not express excessive fear of COVID-19, which further confirmed the lack 
of typical psychophysiological stress responses. Stress perception is strongly influenced by 
information. Individuals who were well-informed reported less fear of infection with SARS
CoV-2. Hand hygiene as a preventive measure was recognised and accepted, but there is still 
a relatively high proportion of those who doubt this measure. Restricting contact in 
combination with other preventive measures can efectively reduce the spread of the virus. 
This measure was also largely a trigger for mass shopping, which stems from fear of the 
unknown, and is also heavily influenced by the media and the way they report on 
emergencies. Respondents aged 51 years and older expressed greater fear of SARS-Cov-2 
infection but were better able to cope with emergencies, due to psychological resilience 
developed over the years, they were better able to cope with the emergency situation. In 
contrast, higher levels of depression were observed among younger individuals, for whom 
the virus did not pose a significant threat. We did not find statistically significant differences 
in behaviour by gender in our questionnaire, but according to the literature from abroad, 
these do exist and women expressed the greatest concern about COVID-19. Concerning 
behavior related to age, a surprising result was observed in mask-wearing, as the majority of 
respondents under 30 years of age reported adherence to this preventive measure. Discussion 
and conclusion: The survey was conducted after the first wave of the epidemic, when the 
virus was already somewhat known and a lot of information and guidance on prevention was 
available, which may have influenced respondents&#039; risk perceptions and behaviour. In testing 
the hypotheses, we largely arrived at similar findings as authors abroad. The COVID-19 
pandemic has had a profound impact on the daily lives of individuals and has led to radical 
changes at both the social and health levels that have persisted in the post-corona period.The 
experience of the epidemic has shown that uniform measures and messages are not equally 
effective for all segments of society; therefore, communication and support measures need 
to be tailored to the specific needs of different population groups.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>magistrska dela</Beseda>
    <Beseda>zdravstvena nega</Beseda>
    <Beseda>COVID-19</Beseda>
    <Beseda>prvi val epidemije</Beseda>
    <Beseda>odziv ljudi</Beseda>
    <Beseda>vedenje ljudi</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>master theses</Beseda>
    <Beseda>nursing care</Beseda>
    <Beseda>COVID-19</Beseda>
    <Beseda>epidemic</Beseda>
    <Beseda>first wave</Beseda>
    <Beseda>people&#039;s response</Beseda>
    <Beseda>human behavior</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[K. Garić Bejtulai]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2025-10-08 12:24:51</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2025-10-08 12:25:11</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2025-11-27 03:30:57</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2025</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>49 str., [7] str. pril.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="151438" Ime="Karmen" Priimek="Garić" AltIme="Karmen Garić Bejtulai; Karmen Garić Bejtulai" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="286525283" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="17963" Ime="Andrej" Priimek="Starc" AltIme="A. Starc" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="24525411" Afiliacija="" ArrsID="28219" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="61801" Ime="Tomislav" Priimek="Jukić" AltIme="Tomislav Jukic" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="78604643" Afiliacija="" ArrsID="40532" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="17344" Ime="Raja" Priimek="Gošnak Dahmane" AltIme="Raja Gošnak- Dahmane; Raja Dahmane- Gošnak; Raja Gošnak-Dahmane; R. Dahmane; Raja Dahmane; Raja Dahmane-Gošnak; Raja Gošnak Dahmane; Raja G. Dahmane; Raja Gosnak Dahmane; Raja Gosnak Dahmane; Raja Gošnjak Dahmane; Raja Gošnjak Dahmane; R. Gošnak Dahmane; R. Gošnak Dahmane; Raja Dahmane Gošnak; Raja Dahmane Gošnak" VlogaID="901" VlogaNaziv="Recenzent" ConorID="4143203" Afiliacija="" ArrsID="15074" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">616-083</Identifikator>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">153130</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/252332803">252332803</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="219527" DatotekaNRID="14487532" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="1307709" VelikostDatotekeKratko="1,25 MB" DatumVstavljanja="2025-10-08 12:25:13" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>53566.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>53566.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>BAB2875DCA9F9545A15B975CDEFD6B4B</MD5>
      <SHA256>84cafe24eb7e9c32ef0870771c7f51410dbe3bb6b2cea9a8dc0117be82b347d1</SHA256>
      <UUID>d6b358b1-a430-11f0-9328-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=219527</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="125368"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="24" Kratica="ZF" ZavodEvsID="0000078" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Zdravstvena fakulteta </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
