20.500.12556/RUL-174638 Antika v rozetnih skrinjicah »makedonske renesanse« Antiquity in rosette caskets of the »Macedonian Renaissance« V zaključni seminarski nalogi je na začetku predstavljeno srednjebizantinsko obdobje, ki zajema čas od konca ikonoklazma leta 843 do latinske okupacije Konstantinopla leta 1204. Krajše obdobje izrazitega razcveta srednjebizantinske umetnosti pod vladavino cesarjev makedonske dinastije, ki ga zaznamuje ponovna oživitev antične dediščine, imenujemo »makedonska renesansa«. Stališča sodobne bizantinske družbe do antičnega izročila v tem obdobju so bila v preteklosti predmet strokovnih razprav. Kurt Weitzmann izpostavlja, da je bila antična dediščina v bizantinski umetnosti stalno prisotna in zavestno obujena, pri čemer so predvsem antični iluminirani rokopisi služili kot izhodišče za združevanje klasičnih in neklasičnih elementov v bizantinskih umetniških delih. Nasprotno Anthony Cutler poudarja, da so bili posamezni ikonografski motivi razporejeni predvsem na osnovi estetskega občtuka, medtem ko Henry Maguire opozarja na napačno interpretacijo antičnih motivov kot posledico strahu pred malikovanjem poganskih podob. Alicia Walker antično mitologijo obravnava kot sredstvo za premišljeno naslavljanje občutljivih tematik in kritično preizpraševanje družbenih norm. Dokaz za posebno zanimanje bizantinske družbe za antično izročilo v času »makedonske renesanse« predstavljajo rozetne skrinjice, poimenovane po rozetah na robovih njihovih slonokoščenih ploščic. Med njimi je najznamenitejša skrinjica iz Verolija s širokim naborom antičnih motivov, ki ponuja dragoceno pričevanje o ambivalentnem odnosu do antičnega izročila. The final seminar paper begins with a presentation of the Middle Byzantine period, which spans from the end of iconoclasm in 843 to the Latin occupation of Constantinople in 1204. The shorter period of remarkable flourishing of Middle Byzantine art under the rule of the emperors of the Macedonian dynasty, marked by a revival of the ancient heritage, is referred to as the »Macedonian Renaissance«. The attitude of contemporary Byzantine society toward the ancient tradition during this period has been the subject of scholarly studies. Kurt Weitzmann points out that the ancient heritage was constantly present and consciously revived in Byzantine art, with ancient illuminated manuscripts serving as the starting point for combining classical and non-classical elements in works of byzantine art. In contrast, Anthony Cutler emphasizes that individual iconographic motifs were arranged primarily on the basis of aesthetic sensibility, while Henry Maguire draws attention to a completely different way of interpreting ancient motifs as a consequence of the fear of idolizing pagan images. Alicia Walker treats ancient mythology as a means of thoughtfully addressing sensitive issues and critically questioning social norms. Evidence of Byzantine society's particular interest in ancient tradition during the »Macedonian Renaissance« can be found in rosette caskets, named after the rosettes on the edges of their ivory panels. Among them, the most famous is the casket from Veroli with a range of ancient motifs, which offers valuable testimony to the ambivalent attitude towards ancient tradition. makedonska renesansa oživitev antike skrinjica iz Verolija ikonografija Macedonian Renaissance revival of antiquity Veroli casket iconography true false false I. Bostič Slovenski jezik Angleški jezik Diplomsko delo/naloga 2025-10-08 07:16:59 2025-10-08 07:17:04 2025-11-26 03:32:53 0000-00-00 00:00:00 2025 0 Ljubljana 0 Ljubljana 47 str. 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 1970-01-01 7.033.2(043.1) 599033 253678851 56743.pdf 56743.pdf 1 F105E6CCB53B60D2CE55D340543C6951 e8efac7940d57443b07506dbd66e7e21c65b598ee8f917a7b80468c7fa0a3f7d cb43b3a8-a405-11f0-9328-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=219487 Filozofska fakulteta 0 0 0