20.500.12556/RUL-173934 Farmakološki kognitivni spodbujevalci s perspektive uporabnikov magistrsko delo Pharmacological cognitive enhancement from the user's perspective V sodobni družbi sta uspešnost in produktivnost splošno sprejeti kot ključni poti do uspeha in družbenega ugleda. Skladno z duhom časa je opazen trend vedno pogostejše rabe farmakoloških kognitivnih spodbujevalcev (FKS) – snovi, ki so običajno predpisane za zdravljenje narkolepsije in ADHD – med zdravimi posamezniki. Kljub omejenim nevroznanstvenim dokazom o njihovi učinkovitosti pri zdravih posameznikih uporaba zdravil, kot so metilfenidat, amfetamini in modafinil, v zahodnih državah narašča. Čeprav je etična sprejemljivost takšne uporabe predmet številnih razprav v okviru posthumanistične filozofije, ostaja razumevanje izkušnje uporabnikov slabo raziskano. Magistrsko delo želi nasloviti pomanjkanje podatkov o doživljanju, ki spremlja rabo FKS, in vlogi, ki jo raba FKS igra v življenjih uporabnikov. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev s tremi udeleženci in interpretativne fenomenološke analize (IFA) raziskava osvetljuje, kako uporabniki doživljajo FKS in kakšen pomen pripisujejo njegovi uporabi. Tekom analize sta se oblikovali dve glavni temi. Prva obravnava rabo FKS kot prilagoditveni mehanizem, ki pomaga nepopolnim posameznikom uspevati v nepopolni družbi. Druga glavna tema interpretira izkušnjo moralne ambivalence, ki spremlja rabo FKS. V okviru prve glavne teme, rabe FKS kot nadomestila za sistemsko reševanje osebnih in družbenih problemov, FKS predstavlja: i) kompenzacijo za težave z uravnavanjem čustev, saj udeleženci FKS uporabljajo za zmanjševanje stresa, dolgčasa in tesnobnosti ter za povečevanje prijetnosti opravil, ii) strategijo spoprijemanja s pritiski zahtevnega neoliberalnega okolja, ki zahteva visoko in nenehno produktivnost, pogosto brez stika z osebnimi motivacijami. Kar zadeva drugo glavno temo, raziskava izpostavlja tri podteme, ki spremljajo doživljanje moralnosti rabe FKS oziroma oblikujejo presojo moralnosti tega početja: i) izkušnja medlosti učinkov FKS, ki v očeh uporabnikov zmanjšuje moralno spornost rabe FKS, ii) nelagodje, ki ga uporabniki doživljajo zaradi zavedanja, da gre za družbeno nesprejemljivo početje, v kontrastu s prepričanjem v lastno moralnost ter iii) stopnja nadzora, ki jo v življenju doživljajo posamezniki. Če posameznik verjame v determiniranost življenja, se uporaba FKS zdi moralno nerelevantna. Če se posameznik doživlja kot osebo, ki ima moč vplivati na potek svojega življenja, je moralna presoja FKS odvisna od tega, ali ta doprinaša k temu občutku in posamezniku pomaga pri doseganju ciljev – v tem primeru ima raba FKS pozitivno konotacijo– ali pa nasprotno, posameznik čuti, da mu FKS odvzema moč za delovanje oziroma spodnaša njegove cilje, pri čemer bo FKS vrednoten negativno. Našteti vidiki so lahko med sabo skladni ali nasprotujoči si, kar vpliva na celokupno moralno ambivalenco, ki spremlja rabo FKS. Rezultati te raziskave se skladajo z ugotovitvami drugih kvalitativnih raziskav glede pomembnosti afektivne komponente, ki spremlja rabo FKS, vendar je ta raziskava ena izmed prvih, ki povezuje kritike neoliberalnih družbenih pritiskov z empiričnimi podatki o uporabi in moralni presoji FKS. Prav tako je po avtoričinem najboljšem vedenju morda prva, ki podrobneje raziskuje zgradbo pogosto opisane moralne ambivalence v zvezi z rabo FKS, in tudi prva kvalitativna študija rabe FKS, narejena v Sloveniji. In contemporary society, performance and productivity are widely regarded as essential pathways to success and social prestige. Unsurprisingly, research shows a concurrently growing trend in the use of pharmacological cognitive enhancers (PCE) by healthy individuals seeking to boost their performance. Commonly used substances include methylphenidate, amphetamines, and modafinil—drugs typically prescribed for conditions such as narcolepsy and ADHD. Although neuroscientific evidence for their effectiveness in non-clinical populations remains limited, their use continues to rise in Western countries. While ethical debates surrounding PCE use are well-established in ethics and posthumanist philosophy, little is known about how users themselves interpret and make sense of this practice. This thesis addresses that gap by exploring the lived experiences of occasional PCE users. Through two rounds of semi-structured interviews with three participants and interpretative phenomenological analysis (IPA), the study investigates how users experience PCE and the meanings they attribute to its use. Two key themes emerged, interpreting i) the adaptive role of PCE in the relationship between flawed individual and flawed society, and ii) the experience of moral ambiguity surrounding PCE. The findings suggest that cognitive enhancement is more of an attempt at emotional regulation than an attempt to increase cognitive abilities: participants use PCE to reduce stress, boredom, and anxiety, and to increase enjoyment. Participants also highlight a high-pressure, neoliberal environment that demands constant productivity—often disconnected from personal motivation. In this context, PCE serves as a coping and adaptation strategy for meeting internalised societal expectations. Regarding morality, three phenomena closely shape how participants assess their use of PCE. First, the perceived mildness of PCE’s effects leads them to view the moral questions surrounding it as negligible. Second, the tension between an awareness of societal disapproval of the PCE use and one's personal moral identity emerges as the most salient moral concern. Third, the degree of perceived personal agency influences moral judgment: when life is seen as predetermined, PCE use tends to appear morally neutral; conversely, if individuals perceive themselves as having agency, their moral evaluation depends on whether PCE is seen as enhancing or diminishing that agency and ability to pursue a desired goal. This study aligns with findings from the limited existing qualitative research regarding the role of affective components in PCE use. However, to our knowledge, it may be one of the first to empirically link neoliberal societal pressures to the use and interpretation of PCE. It is also unique in exploring the underlying components of the moral ambivalence so often associated with its use. Finally, it is the first qualitative study of PCE conducted in Slovenia. Kognitivna znanost Farmakologija farmakološki kognitivni spodbujevalci kvalitativna raziskava interpretativna fenomenološka analiza osmišljanje izkustvo moralna ambivalenca čustvena regulacija neoliberalizem Slovenija pharmacological cognitive enhancers qualitative research interpretative phenomenological analysis meaning-making experience moral ambivalence emotional regulation neoliberalism Slovenia true false false T. Kramarič Angleški jezik Slovenski jezik Magistrsko delo/naloga 2025-09-25 08:30:15 2025-09-25 08:30:22 2025-11-15 03:55:16 0000-00-00 00:00:00 2025 0 Ljubljana 0 Ljubljana 64 str. 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 615.015(043.2) 190942 250848003 42897.pdf 42897.pdf 1 301DB2BCD36A02734A6918FED1418134 96c91f513585ed7d3f2d2f21e39d7034f9145d52ed121766209cfdd87bd0a428 ec4e908b-99d8-11f0-9328-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=218638 Pedagoška fakulteta 0 0 0