<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="173717" NadgradivoID="0" NRID="27411935" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=173717" StOgledov="488" StPrenosov="138" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-11-09 15:36:17" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="0" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-173717">20.500.12556/RUL-173717</PID>
  <Naslov>Analiza robustnosti viaduktov na slovenskem avtocestnem omrežju</Naslov>
  <Podnaslov>diplomska naloga</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Robustness analysis of viaducts on the Slovenian motorway network</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov>graduation thesis</TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>V sodobni družbi cestna infrastruktura predstavlja temelj gospodarskega in družbenega razvoja, saj
omogo a u inkovito in varno mobilnost ljudi ter pretok blaga. Poseben pomen imajo premostitveni
objekti,  kot  so  viadukti,  ki  omogo ajo prometne povezave  na zahtevnejbem terenu in pomembno
vplivajo  na  celovitost  prometnega  sistema.  Njihova  konstrukcija  mora  kljubovati  obremenitvam, 
zunanjim vplivom in morebitnim skritim napakam ter ohranjati funkcionalnost v daljbem asovnem
obdobju. Zato je pri inženirskem na rtovanju in upravljanju viaduktov vse ve pozornosti namenjene
konceptu robustnosti konstrukcij. 
 
Robustnost predstavlja sposobnost konstrukcijskega sistema, da ob nepri akovanih dogodkih,
pobkodbah ali napakah ohrani osnovno funkcijo brez porubitve ali znatne izgube nosilnosti. Pri cestni
infrastrukturi je robustnost klju na za zagotavljanje varnosti, odpornosti proti ekstremnim vplivom in 
zanesljivosti  obratovanja.  Viadukti, kot pomemben del avtocestnega omrežja, so zaradi svoje
izpostavljenosti  vremenskim  vplivom  in  prometnim  obremenitvam  ter  zaradi  kompleksnosti  svoje 
konstrukcijske zasnove in zahtevnosti vzdrževanja posebej ranljivi za razli ne scenarije pobkodb , zato 
je analiza njihove robustnosti pomembna za na rtovanje, gradnjo in vzdrževanje. 
 
Namen naloge je analizirati robustnost viaduktov na slovenskem avtocestnem omrežju z uporabo
podatkov iz Sistem za spremljanje stanja premostitvenih objektov DARS, Banke cestnih podatkov ter 
Odprtih  podatkov  Republike  Slovenije  [1].  Analiza  temelji  na  kazalnikih  robustnosti  in  metodi 
ve kriterijskega odlo anja AHP [2], ki omogo a primerjavo viaduktov glede na njihovo zanesljivost in
odpornost. Na podlagi razvrstitve je oblikovana pregledna lestvica, ki omogo a identifikacijo objektov
z najvibjo in najnižjo robustnostjo ter predstavlja podlago za prioritetne ukrepe vzdrževanja in obnove
ter dolgoro no zagotavljanje varnosti in trajnosti avtocestnega omrežja.</Opis>
  <TujJezik_Opis>In modern society, road infrastructure represents the foundation of economic and social development, as it enables efficient and safe mobility of people and the flow of goods. Of particular importance are large span bridges and viaducts, which enable transport connections on more demanding terrain and significantly affect the integrity of the transport system. They must be able to withstand loads, external influences and possible hidden defects and maintain functionality over a long period of time. Therefore, in the engineering design and management of viaducts, the concept of structural robustness is receiving increasing attention. Robustness is the ability of a structural system to maintain its basic function in the event of unexpected events, damage or defects without collapsing or significant loss of load-bearing capacity. In road infrastructure, robustness is essential for ensuring safety, resistance to extreme impacts and ensuring operational reliability. Viaducts, as an important part of the highway network, are particularly vulnerable to various damage scenarios due to their exposure to weather and traffic loads, as well as the complexity of their structural design and maintenance requirements. Therefore, analysing their robustness is important for planning, construction and maintenance. This thesis aims to analyze the robustness of viaducts on the Slovenian motorway network using data from the DARS Bridge Structure Monitoring System, the Road Data Bank and the open data of the Republic of Slovenia [1]. The analysis uses the robustness indicators and the AHP multi-criteria decision-making method [2] to compare viaducts. Based on the classification, a transparent scale is created that identifies structures with the highest and lowest robustness, providing the basis for priority maintenance and renovation measures and ensuring the long-term safety and sustainability of the motorway network.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>diplomske naloge</Beseda>
    <Beseda>gradbeništvo</Beseda>
    <Beseda>viadukt</Beseda>
    <Beseda>robustnost</Beseda>
    <Beseda>infrastruktura</Beseda>
    <Beseda>AHP metoda</Beseda>
    <Beseda>analize</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>graduation thesis</Beseda>
    <Beseda>civil engineering</Beseda>
    <Beseda>viaduct</Beseda>
    <Beseda>robustness</Beseda>
    <Beseda>infrastructure</Beseda>
    <Beseda>AHP method</Beseda>
    <Beseda>analysis</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[E. Sarajlija]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2025-09-20 08:45:13</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2025-09-20 08:45:19</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2025-10-13 03:38:50</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2025</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Ljubljana</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>2025</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Ljubljana</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>1 spletni vir (1 datoteka PDF (VIII, 39 str.))</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="150649" Ime="Ema" Priimek="Sarajlija" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="462901507" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="1784" Ime="Bojan" Priimek="Čas" AltIme="B. Čas" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="4909667" Afiliacija="" ArrsID="20157" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="1866" Ime="Matej" Priimek="Kušar" AltIme="M. Kušar" VlogaID="994" VlogaNaziv="Komentor" ConorID="59784035" Afiliacija="" ArrsID="29869" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">624.21.037:656.11(497.4)(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="16" Sifra="VisID" Naziv="VisID" URL="">174495</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/250435331">250435331</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Relacije>
  </Relacije>
  <VerzijeGradiva>
  </VerzijeGradiva>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="218366" DatotekaNRID="14441520" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="2713890" VelikostDatotekeKratko="2,59 MB" DatumVstavljanja="2025-09-20 08:45:19" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>19383.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>19383.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>076DC829A7F6EDE777E5BE83C22025E1</MD5>
      <SHA256>18d1cbbb3fb3e8cfd0895eb0e035529c8f3d2de2fcd2609e2e967a6a88de9bae</SHA256>
      <UUID>31a0d7eb-95ed-11f0-9328-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=218366</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="50052"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="9" Kratica="FGG" ZavodEvsID="0000062" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
