20.500.12556/RUL-172862 Vpliv navidezne resničnosti na učno izkušnjo in učenje izračuna površine teles v osnovni šoli magistrsko delo The impact of virtual reality on the learning experience and mastery of solid geometry in secondary education Navidezna resničnost (VR) kot sodobna izobraževalna tehnologija obljublja transformativno učno izkušnjo, še posebej pri vizualizaciji kompleksnih matematičnih konceptov. Kljub njenemu teoretičnemu potencialu pa empirični dokazi o njeni dejanski učinkovitosti v osnovnošolskem izobraževanju ostajajo omejeni. Pričujoča raziskava preučuje vpliv uporabe VR pri poučevanju matematike, natančneje pri učenju izračuna površine geometrijskih teles, pri učencih devetega razreda osnovne šole. Raziskava temelji na kvazieksperimentalnem raziskovalnem načrtu, ki vključuje eksperimentalno skupino, ki je pri učenju poleg tradicionalnih učnih metod uporabljala VR aplikacijo Prisms VR, in kontrolno skupino, ki je sledila le tradicionalnim metodam poučevanja. Za oceno učnih učinkov in uporabniške izkušnje so bili uporabljeni kvantitativni in kvalitativni instrumenti, vključno z matematičnim testom, vprašalniki o angažiranosti, uporabniški izkušnji, fizioloških učinkih ter polstrukturiranimi intervjuji z udeleženci. Rezultati študije kažejo, da uporaba VR ni prinesla statistično značilnega izboljšanja učnih rezultatov v primerjavi s tradicionalnimi pristopi. Kljub temu je analiza kvalitativnih podatkov razkrila pomembne prednosti VR, predvsem v smislu povečanega interesa in motivacije učencev ter izboljšane prostorske predstave matematičnih konceptov. Udeleženci so izpostavili tudi določene omejitve tehnologije, kot so tehnične pomanjkljivosti aplikacije, težave pri navigaciji, jezikovne ovire ter pojav VR slabosti pri nekaterih učencih. Izsledki raziskave poudarjajo, da VR kot učni pripomoček ne predstavlja univerzalne rešitve, temveč zahteva premišljeno pedagoško integracijo, prilagoditev učnim slogom ter izboljšave na področju programske in strojne opreme. Študija prispeva k širšemu akademskemu diskurzu o vlogi VR v izobraževanju in odpira vprašanja o dolgoročnih učinkih, optimalnih metodoloških pristopih ter pogojih, pod katerimi lahko VR resnično prispeva k izboljšanju učnih izidov. Virtual Reality (VR) has emerged as a transformative educational technology with the potential to revolutionize the learning experience, particularly in facilitating the visualization of complex mathematical concepts. Despite its theoretical promise, empirical evidence regarding its efficacy in primary education remains inconclusive. This study critically examines the impact of VR integration into mathematics instruction, specifically in the context of teaching the calculation of geometric surface areas, among ninth-grade primary school students. Employing a quasi-experimental research design, this study contrasts an experimental group utilizing the Prisms VR application as a supplementary learning tool with a control group following solely conventional pedagogical methods. To ensure a comprehensive evaluation of learning outcomes and user experience, a mixed-methods approach was adopted, incorporating quantitative and qualitative data collection instruments. These included a mathematics proficiency test, engagement and user experience questionnaires, physiological assessments, and semi-structured interviews with participants. The findings indicate that while the integration of VR did not yield statistically significant improvements in learning outcomes compared to traditional instructional methods, qualitative analyses revealed notable pedagogical benefits. Specifically, VR was found to enhance student engagement, motivation, and spatial conceptualization of mathematical principles. However, participants also identified several limitations, including technical deficiencies within the application, navigational challenges, linguistic barriers, and instances of VR-induced discomfort, which may have impeded the technology’s full instructional potential. This study underscores the imperative for a nuanced approach to VR integration in educational contexts, emphasizing the need for deliberate pedagogical adaptation, alignment with diverse learning styles, and advancements in both software and hardware capabilities. The findings contribute to the broader discourse on the role of VR in education, raising critical questions regarding its long-term pedagogical impact, optimal methodological frameworks, and the conditions under which VR can substantively enhance cognitive and learning outcomes. Navidezna resničnost v vzgoji in izobraževanju navidezna resničnost osnovnošolsko izobraževanje angažiranost učni rezultati uporabniška izkušnja matematika tehnologija v izobraževanju virtual reality primary education engagement learning outcomes user experience mathematics instruction educational technology true false false Š. Bernik Slovenski jezik Angleški jezik Magistrsko delo/naloga 2025-09-11 21:30:04 2025-09-11 21:30:21 2025-10-26 03:36:47 0000-00-00 00:00:00 2025 0 Ljubljana 0 Ljubljana X, 66 str. 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 004.946(043.2) 189412 249858307 42523.pdf 42523.pdf 1 0AF44DFAD9700D0E1774DB175848DB70 0669c41a35be3cb74b3e544995938226cf2071912d455a4e5127073501876fed 98f76a71-8f45-11f0-9328-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=216995 Pedagoška fakulteta 0 0 0