20.500.12556/RUL-171924 Psihosocialne stiske in težave tujih študentk in študentov na Univerzi v Ljubljani diplomsko delo The Psychosocial Distresses and Issues of Foreign Students at the University of Ljubljana V okviru diplomskega dela z naslovom Psihosocialne stiske in težave tujih študentk in študentov na Univerzi v Ljubljani sem želela pridobiti informacije o tem, s kakšnimi psihosocialnimi stiskami in težavami se srečujejo tuje študentke in tuji študenti na Univerzi v Ljubljani ob začetku študija, kako te težave rešujejo, kakšen je odnos domačih študentov in študentk do tujih študentov in študentk, kakšne oblike pomoči potrebujejo tuji študenti in študentke za lažjo prilagoditev na novo okolje ter kakšne spremembe glede položaja in počutja tuji študenti in študentke prepoznavajo po nekaj letih življenja v novem okolju. Na začetku teoretičnega uvoda opredelim pomen adolescence, faze v adolescenci in pomen postadolescence. Nato predstavim izzive v adolescenci, varovalne dejavnike v obdobju adolescence ter psihosocialne stiske in težave v adolescenci. V nadaljevanju najprej pišem o migracijah na splošno, o migracijah v Sloveniji in o migracijah zaradi študija. V zaključnem delu pregleda teorije pišem o študentkah in študentih tujcih v Sloveniji in predstavim njihove pravice in izzive, s katerimi se srečujejo. Na koncu predstavim še psihosocialne stiske študentk in študentov. V nadaljevanju opredelim značilnosti raziskave, ki sem jo izvedla s sedmimi tujimi študentkami in študenti, ki prihajajo iz različnih držav bivše Jugoslavije in študirajo na različnih fakultetah Univerze v Ljubljani. Z delno standardiziranih intervjujev sem ugotovila, da so se tuji študenti in študentke soočali z različnimi psihosocialnimi stiskami in težavami, kot so predvsem težave zaradi nepoznavanja slovenskega jezika in težave zaradi pandemije covida 19. Sodelujoči v raziskavi kot težave izpostavijo tudi soočanje z občutkom tujosti, nesprejetosti in osamljenosti. Poleg tega omenjajo še težave pri učenju in razumevanju študijskega gradiva, težave zaradi osamosvajanja v novem okolju, soočanje s stresom in anksioznostjo. Poudarijo različne težave na področju financ, iskanja nastanitve, urejanja bivanja, zdravstvenega sistema in težave pri iskanju psihosocialne podpore in pomoči. Omenjene psihosocialne stiske in težave večinoma rešujejo s pomočjo pogovorov, podpore in pomoči s strani njim pomembnih oseb ter s pomočjo različnih aktivnosti in osebnostnih lastnosti. Ko gre za potrebe za lažje soočanje s psihosocialnimi stiskami in težavami na različnih področjih, med drugim izstopajo potreba po pomoči s strani drugih starejših študentk in študentov, hitrejši proces urejanja bivanja, seznam potrebne dokumentacije pri urejanju bivanja v različnih jezikih in pravica do štipendij. Ko pa gre za odnos domačih študentk in študentov do tujih študentk in študentov, ta odnos ob začetku študija zaznamuje predvsem prisotnost predsodkov do tujih študentk in študentov, apatija v odnosu do njih, nesprejemanje in obravnavanje tujih študentk in študentov kot manjvrednih. Sodelujoči v raziskavi po nekaj letih študija na Univerzi v Ljubljani opažajo spremembe na tem področju, in sicer sprejetost s strani domačih študentov, odsotnost občutka tujosti pri tujih študentkah in študentih, več razumevanja in medsebojne pomoči. Druge spremembe, ki jih tuji študenti in študentke opažajo po nekaj letih študiranja in življenja v novem okolju, se nanašajo predvsem na boljše počutje zaradi poznavanja jezika, večjo sproščenost, navajenost in napredek in dobro integracijo v novo okolje. As part of my thesis, The Psychosocial Distresses and Issues of Foreign Students at the University of Ljubljana, I aimed to investigate the psychosocial challenges faced by foreign students at the University of Ljubljana at the beginning of their studies. The study focuses on how these students cope with such issues, the nature of relationships between domestic and foreign students, what can be done to facilitate the assimilation process, and how their social position changes after studying abroad for several years. The theoretical part begins with a definition of adolescence, the stages of adolescent development, and the concept of post adolescence. I then address the challenges, protective factors, and psychosocial issues commonly experienced during adolescence. This is followed by a discussion of migration in general, migration in Slovenia and educational migration. The final part of the theoretical framework explores the status of foreign students in Slovenia, their legal rights, and the specific challenges they face. I conclude by highlighting general psychosocial difficulties encountered by students. The empirical part of the research involved qualitative interviews with seven foreign students from various countries of the former Yugoslavia, all of whom were enrolled in different faculties at the University of Ljubljana. Using partially standardised interviews, I found that foreign students experienced a range of psychosocial difficulties, often related to limited knowledge of the Slovenian language and the effects of the covid-19 pandemic. Participants also reported feelings of alienation, rejection, and loneliness. Additional challenges included difficulties with understanding study materials, adapting to independent living in a new environment, and coping with stress and anxiety. Students identified various practical issues, such as problems with finances, housing, residence permits, the healthcare system, and access to psychosocial support. These challenges were most commonly managed through conversations with trusted individuals, social support, and participation in various activities. To ease the adaptation process, participants emphasised the importance of peer support from senior students, faster processing of residence permits, multilingual administrative documents, and access to scholarships. Regarding the relationship between domestic and foreign students, participants described initial experiences marked by prejudice, indifference, non-acceptance, and condescending treatment. However, over time, they observed improvements in these relationships, including greater acceptance, reduced feelings of alienation, and increased understanding and mutual support. After several years of studying and living in Slovenia, the participants reported improvements in language proficiency, comfort, adaptation, personal growth, and integration into their new environment. adolescenca postadolescenca migracije pravice izzivi psihosocialne stiske in težave tuji študenti in študentke adolescence postadolescence migrations rights challenges psychosocial distresses and issues foreign male and female students true false false [S. Beganović] Slovenski jezik Angleški jezik Diplomsko delo/naloga 2025-09-04 09:00:06 2025-09-04 09:00:16 2026-01-21 13:54:28 0000-00-00 00:00:00 2025 0 Ljubljana 0 Ljubljana 176 str. 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 159.9:378-054.6 52245 265591299 17840.pdf 17840.pdf 1 E9C786FDED4FBA512FAF318299A58EBB 50fbb80812399228dc84ac6b785cbf83cd3d3578984586a54110f37481b8cf43 aa1160aa-895c-11f0-9328-0050569b8976 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=215491 Fakulteta za socialno delo 0 0 0